Trasat je oseba ali subjekt, ki je naročen, da plača menico, ko jo predloži prejemnik plačila. Oseba, ki izpiše navedeni dokument, naj bi bila predalnik ali izdelovalec. Klasičen primer menice je ček. Oseba, ki izpiše ček, je trasant, oseba, ki ji je ček izdan, je prejemnik plačila, banka, ki je navedena na čeku, pa je trasat. Prejemnik plačila lahko vstopi v banko, predloži ček in zahteva sredstva, navedena na čeku.
Banke niso edini subjekti, ki so lahko trasali, čeprav so med najpogostejšimi. Oseba je lahko tudi sam svoj trasat, na primer, ko nekdo prijatelju napiše zadolžitev, v kateri navede, da bo ob predložitvi zapisa odplačal dolg. Tudi menice, znane tudi kot menice, niso nujno omejene na čeke.
Ko je trasant predložena menica, ima trasat pravico, da jo pregleda in potrdi, da je pristna. Če dokument ni videti pristen ali ni pravilno izpolnjen, ga lahko trasat zavrne, v tem primeru pa se bo moral prejemnik plačila vrniti trasantu, da pridobi sredstva. Prav tako trasant ne daje kredita brez predhodnega dogovora in lahko vrne menico brez plačila, ker ima trasant premalo sredstev za njeno plačilo ali ni pooblaščen za pisanje menice.
Nekdo ne more biti trasat proti njegovi volji. Jack na primer ne more napisati osnutka, v katerem je Jane imenovana kot trasant, če nimajo predhodno dogovorjene pravne ureditve, ki ljudem omogoča, da zbirajo sredstva od Jane. Prav tako ljudje ne morejo biti odgovorni za dolgove, ki jih nimajo.
Ljudje, ki potrebujejo dostop do gotovine na bančnem računu, se lahko odločijo za izplačilo čeka v »gotovino«, pri čemer banka plača osnutek tistemu, ki ga predloži. To taktiko včasih uporabljajo ljudje, kot so starši, ki ne želijo, da bi njihovi otroci imeli popoln dostop do bančnega računa, vendar želijo otrokom omogočiti dvig gotovine v določeni situaciji. Podobno lahko lastnik podjetja, ki ne more zapustiti podjetja, pošlje zaposlenega, da dobi gotovino od banke z “gotovinskim” napisom.