Dober razlog je pravni koncept, ki se lahko uporablja na različne načine. V bistvu je utemeljen razlog ugotovitev organa odločanja, da je imela oseba ali organizacija utemeljene razloge za določeno dejanje. Do določene mere je dober razlog subjektiven koncept, ki se lahko opira na mnenje sodnika, porote ali drugega odločanja, ne pa na natančno pravno definicijo.
Ena najpogostejših situacij za utemeljitev utemeljenega razloga je v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja. V večini jurisdikcij delodajalec ne more preprosto odpustiti zaposlenega brez razloga. Namesto tega je treba preveriti, ali obstaja ustrezna in razumna utemeljitev, da se delavec odpusti. Odpuščanje brez razloga je pogost razlog za nezakonite odpovedne tožbe.
Zagotavljanje, da menedžerji in drugo osebje s pravico do odpuščanja zaposlenih upoštevajo postopek preverjanja utemeljenega razloga, lahko pomaga zaščititi podjetje pred neupravičenimi tožbami o odpovedi. Čeprav so natančni razlogi, ki predstavljajo pravičen razlog za odpoved, se lahko razlikujejo, nekateri pogosti primeri vključujejo slabo delo, pretirane dopuste ali odsotnosti ali gospodarski upad, ki je zahteval odpuščanje. Razlogi za odpuščanje, ki se lahko štejejo za neupravičene in brez razloga, lahko vključujejo rasno ali spolno diskriminacijo, žvižganje ali odkrivanje osebnih težav, ki ne vplivajo na delovno uspešnost.
Odnosi med najemodajalcem in najemnikom lahko vključujejo tudi vprašanja, kjer je vprašljiv dober razlog. Najemodajalec ima na primer upravičen razlog, da od bodočih najemnikov zahteva kreditno preverjanje ali osebne podatke, medtem ko sosed morda ne. V primerih, ko je deložacija ogrožena ali se pričakuje, večina jurisdicij zahteva tudi, da ima najemodajalec utemeljen razlog za vročitev obvestila o deložaciji. Upravičeni razlogi za deložacijo najemnika lahko vključujejo neplačilo najemnine ali najemnikovo kaznivo dejanje na nepremičnini. Neupravičeni razlogi lahko vključujejo željo, da bi enoto najeli prijatelju ali sorodniku, potem ko je najemna pogodba že podpisana.
V nekaterih primerih lahko sodišča spremenijo običajne postopke, če je mogoče dokazati utemeljen razlog. Ko na primer poteče zastaralni rok za vložitev tožbe, se lahko sodnik odloči, da dovoli zadevo, če ima tožnik zelo dober razlog za zamudo roka. Podaljšanje zastaralnega roka je včasih povezano z vzrokom odkritja, kar pomeni, da je tožnik kaznivo dejanje odkril šele po poteku zastaranja. Drug razlog za podaljšanje je lahko nezmožnost uveljavljanja sodnega postopka zaradi vojaške službe v tujini ali zaradi hude bolezni.