Kaj pomeni “čas izvršitve”?

V pravu se izraz »čas izvršitve« nanaša predvsem na tri pravne pojme. V splošnem pravu se čas izvršitve pogosto nanaša na izvršitev sodbe sodišča ali izdajo sodbe, ki pooblašča uradnika za izvršitev sodbe sodišča. V pogodbenem in zapuščinskem pravu se izraz na splošno nanaša na trenutek, ko je pravni dokument potrjen z vsemi potrebnimi formalnostmi. V kazenskem pravu se »čas izvršitve« nanaša na čas, ko je bilo storjeno nezakonito dejanje. Manj pogosto se lahko nanaša tudi na čas, ko je zapornik, obsojen na smrt, usmrčen.

V splošni pravni praksi je običajno, da sodišče izda sodbo, ki zahteva nekakšno ukrepanje. To dejanje je lahko tako preprosto, kot je plačilo dolga, globe ali pristojbine, lahko pa je tako zapleteno kot zahteva po popisu vseh osebnih predmetov, njihovi oceni in dražbi, preden se morebitni izkupiček razdeli. Ko tisti, ki so zavezani s sodbo, izpolnijo zahteve sodišča, se šteje, da je sodba ali odredba izvršena.

V nekaterih primerih je za dokončanje odredb potrebno sodno posredovanje, na primer neprostovoljni odvzem ali deložacija. Policist bo morda moral iti in prevzeti osebno lastnino ali nekoga prisilno odstraniti iz svojega doma, na primer. Ko se to zgodi, se čas izvršitve nanaša na čas, v katerem je bilo dejanje opravljeno.

Za področja pogodbenega ali zapuščinskega prava se izraz bolj nanaša na postopek potrjevanja in legalizacije dokumenta ali sporazuma. Zapuščinsko pravo določa, da se oporoka izvrši, ko so vsi zahtevani podpisi, začetnice, podpisi prič in notarska potrdila pravilno pritrjeni na dokument, kot zahtevajo zakoni jurisdikcije, v kateri je ustvarjena. Pomen izraza je v pogodbenem pravu podoben. Kadar dve ali več strank ali posameznikov sklene pravno pogodbo, morata obe strani izpolnjevati določene pogoje, da je dokument zakonit in zavezujoč. Če so bile v času izvršitve izpolnjene vse zahteve, se dokument šteje za zakonit in zavezujoč.

Na področju kazenskega prava ima izraz širši obseg. Kazenski odvetniki uporabljajo izraz kot opis, kdaj je bilo nezakonito dejanje opravljeno. Manj pogosto se lahko navede, da opiše čas, ko je bil zapornik ali bo usmrčen zaradi kazni, ki zahteva izvršitev.

Koncept je pomemben, saj je veliko zakonov odvisnih od določenega sklopa okoliščin v času podpisa pogodbe ali izvršitve dejanja. Mladoletniki na primer ne smejo sklepati zavezujočih pravnih pogodb brez soglasja staršev. To pomeni, da če oseba v času sklenitve pogodbe o kreditni kartici ali pogodbe o nakupu vozila ni polnoletna, pogodba ni zakonita in zavezujoča. Starost in razvoj v času izvršitve kaznivega dejanja vplivata na to, ali je otrok za storjena kazniva dejanja obdolžen kot mladoletnik ali polnoleten. Duševna sposobnost celo odrasle osebe v času izvršitve kaznivega dejanja ali podpisa pogodbe lahko izniči odgovornost, na primer v primerih duševne bolezni ali okvare, ko je storjeno kaznivo dejanje, ali v primerih duševne okvare ali treznosti, ko pogodba je podpisan.