Angleški jezik je poln idiomatskih izrazov ali fraz, za katere se zdi, da imajo en pomen, a dejansko prenašajo figurativni pomen. “Carry the day” je en tak idiom. »Nosite dan« ne sklepa na nemogoče dvigovanje 24-urnega obdobja, temveč na zmago v bitki ali zmago ali za uspeh. Na primer: »Po številnih zaporednih porazih so vojaki verjeli, da bo nov načrt njihovega generala uresničil dan.«
Ocenjuje se, da je v angleškem jeziku več kot 25,000 idiomatskih izrekov, če ne štejemo manjših, regionalnih idiomov, ki jih je veliko po angleško govorečem svetu. Pomeni idiomov bi lahko študenta angleškega jezika zlahka zmedli in razočarali. Študent, ki vsak dan vstane ob jutranji zori, da bi si nadel svojo kapico za razmišljanje, bi lahko na koncu pojedel svoj klobuk šele potem, ko se je trudil nad avtocestami in stranskimi potmi, ki zbegajo angleške idiome, kot so ti.
Pregovor “nositi dan” je nedvomno izpeljan iz latinskega “victoriam reportare”, kar pomeni “odnesti časti dneva”, v skladu z Brewerjevim slovarjem fraz in basni. Zagotovo so bili Rimljani seznanjeni z zmago in ni presenetljivo, da bi se ta stavek vdrl v angleški jezik, amalgam nemških in latinskih korenin s številnimi narečji in regionalnimi različicami. Ne omejeno na opis zmage v vojni, bi lahko besedno zvezo »nosite dan« primerjali tudi z navdihujočo figuro ali junaškim dejanjem ali kot presežnikom enega predmeta ali velikega dela nad drugim.
Uporaba izraza “carry the day” v klasični literaturi je redka, ker se idiom pogosteje uporablja v domačem jeziku kot sleng. Ta stavek je uporabljen v predgovoru Charlesa Dickensa svoji mojstrovini David Copperfield, v katerem Andrew Lang iz ponatisa knjige Harvard Classics Shelf of Fiction iz leta 1917 primerja roman z drugo Dickensovo klasiko, The Pickwick Papers. Dickens je to besedno zvezo uporabil tudi v svoji knjigi Zgodba o dveh mestih, vendar se zdi, da je sklicevanje bolj dobesedno – »nesi dnevno vino« – kot figurativno.