Obstaja veliko idiomov, ki sestavljajo angleški jezik, ki se uporabljajo za izražanje občutka ali stališča na edinstven način. Izraz “zeničko očesa” je ena takih besednih zvez in se uporablja za identifikacijo nečesa ali nekoga, ki je za govorca ali pisca zelo dragocen. Poleg tega, da se uporablja kot metafora, ima ta idiom tudi dobesedni pomen. Lahko se nanaša na odprtino na sredini očesa posameznika ali na zenico.
Ta široko uporabljen idiom ima svoje korenine v stari angleščini, zgodnji obliki angleškega jezika, ki se je v delih Anglije uporabljal stotine let do 12. stoletja. Staro angleščino je uporabljalo predvsem anglosaško prebivalstvo. Ta jezik je imel veliko vplivov, vendar velja za zahodnonemško narečje z besedami iz več različnih jezikov.
“Zenica tvojega očesa” se nanaša na nekoga, ki mu je drago. Konotacija se nanaša na nekoga dragocenega, ker je bil v svoji najzgodnejši obliki izraz zelo dobeseden. Nanašala se je na učenca, in ker je bil vid veljal za dragocenega, je ta besedna zveza imela zasluge idioma. Izraz je prišel v nekatere najzgodnejše literarne spise, kot je kralj Alfred Veliki v poznem devetem stoletju, čeprav ni jasno, kdo je začetnik fraze. Tudi William Shakespeare je uporabo te fraze vključil v svoja dela v 16. stoletju.
Izraz “zenica tvojega očesa” je tudi svetopisemski odlomek, ki ga najdemo v Stari zavezi. V knjigi psalma v 17. poglavju, osmem verzu, v Novi mednarodni različici (NIV), Sveto pismo pravi: »Hrani me kakor zenico svojega očesa. Skrij me v senci svojih kril.” Ta spis je prošnja Gospodu, naj se spomni svojega otroka. Sveto pismo nakazuje, da je avtor svetih spisov, David, Bogu drag in dragocen.
Druge svetopisemske uporabe izraza »zenica tvojega očesa« je mogoče najti v knjigi Ponovljeni zakon v 32. poglavju, 10. verz, ki se glasi: »Našel ga je v puščavski deželi in v puščavi, vijujoči puščavi; Obkrožil ga je, poučeval ga je, hranil ga je kot zenico svojega očesa.” Ta verz je avtor Mojzesa in se nanaša na Božjo ljubezen do svojega ljudstva. Tudi v Zaharijevi knjigi v drugem poglavju, osmem verzu, avtor pravi: »Kdor se te dotakne, se dotakne zjenice njegovega očesa«.