Zaposlovalci kadrovske službe so odgovorni za prepoznavanje in najem ustreznih kandidatov za zapolnitev prostih delovnih mest. Zaposlovalci so običajno notranje osebje, v nasprotju z agencijskimi kadri, ki so kadroviki, ki jih lahko podjetje najame na kratkoročni pogodbeni podlagi. Delodajalci imajo politiko reaktivnega ali proaktivnega zaposlovanja, vendar ne glede na politiko zaposlovanja imajo kadrovski kadri osrednjo vlogo v procesu zaposlovanja.
Če ima podjetje reaktivno politiko zaposlovanja, potem oglašuje za nove zaposlene šele, ko se delovna mesta zaposlenih izpraznijo. Kadrovski zaposlovalci se morajo pred ustvarjanjem delovnih mest povezati z vodji oddelkov, ki podrobno opisujejo delovne naloge in zahtevane veščine, ki jih morajo imeti kandidati. Zaposlovalec lahko interno oglašuje delovna mesta z objavo oglasov na oglasnih deskah osebja ali z e-pošto zaposlenim o prostih delovnih mestih. Nekatera podjetja poskušajo spodbujati od znotraj, v tem primeru morajo kadrovski kadri določiti, ali so kateri koli notranji kandidati usposobljeni za zasedbo delovnega mesta, preden dovolijo zunanjim kandidatom, da se prijavijo za vlogo.
Ko lahko zunanji kandidati objavijo delovno mesto, se morajo kadrovski kadri poskrbeti za objavo opisov delovnih mest na spletnih mestih za zaposlovanje, v lokalnih časopisih ali na seznamu pri lokalnih agencijah za zaposlovanje. Odvisno od vloge lahko zaposlovalec vključi podatke o plačah, tako da imajo bodoči kandidati predstavo o ravni plače, preden se prijavijo na delovno mesto. Ko so vloge predložene, morajo kadrovski kadri primerjati kandidatove poverilnice z zahtevami, navedenimi v razpisu za delovno mesto, in nato zavrniti slabo usposobljene kandidate ter se dogovoriti za razgovor z dobro usposobljenimi kandidati.
V nekaterih podjetjih zaposlovalci opravijo predhodne razgovore s kandidati za zaposlitev in nato poskrbijo, da se najbolj impresivni kandidati sestanejo z vodjo zaposlovanja. V drugih primerih kadrovski kadri skupaj opravijo razgovore z vodji zaposlovanja, čeprav vodja običajno sprejme končno odločitev o zaposlitvi. Po opravljenih razgovorih se mora kadrovec pogajati o pogojih s prijavitelji, čeprav imajo mnoga podjetja stroge smernice za obračun plač, kar pomeni, da imajo kadroborci omejen manevrski prostor med pogajanji. Ko je dosežen dogovor, zaposlovalec poskrbi za orientacijo in usposabljanje zaposlenega.
Nekatera podjetja imajo proaktivno politiko zaposlovanja, kar pomeni, da so kadrovski kadri odgovorni za iskanje kvalificiranih kandidatov, preden se delovna mesta sprostijo. Podjetja, ki zaposlujejo posameznike s specializiranimi veščinami, imajo pogosto proaktivno politiko zaposlovanja, ker je včasih težko najti usposobljene kandidate. Zaposlovalci morajo stopiti v stik z bodočimi zaposlenimi in jih intervjuvati ter ustvariti kartoteko zainteresiranih kandidatov. Ko se delovna mesta v podjetju odprejo, kadrovniki takoj stopijo v stik z že identificiranimi kandidati in se dogovorijo za razgovore z vodjo zaposlovanja.