Zvezni javni zagovornik brani tiste ljudi, ki so obtoženi zveznih zločinov. Njegove stranke običajno vključujejo tiste, ki so obtoženi zveznih zločinov, ki si ne morejo privoščiti odvetnika. Zvezni javni zagovornik mora, tako kot vsak javni zagovornik, zagotoviti odločno obrambo za svoje stranke.
Ločitev oblasti narekuje, da imajo zvezna in državna sodišča ločene sodne sisteme, in prenese določena pooblastila na zvezno vlado. Tista pooblastila, ki v ustavi niso izrecno prenesena na zvezno vlado, so običajno prepuščena državam. To pomeni, da države sprejemajo svoje kazenske zakone in da večina kaznivih dejanj temelji na kršitvah državnih zakonov.
Čeprav večina kaznivih dejanj temelji na kršitvah državnega prava, obstaja nekaj izključno zveznih kaznivih dejanj. Na primer, davčna utaja je zvezno kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati na zveznem davčnem sodišču. Nekatera druga kazniva dejanja, kot sta izsiljevanje in goljufija po pošti, so tudi zvezna kazniva dejanja.
Ko oseba stori zvezno kaznivo dejanje, ima po zakonu pravico do ustreznega postopka, ki ima obliko poštenega sojenja. Prav tako ima pravico do odvetnika, ki lahko zastopa njegove interese. Če si obtoženi zločinec ne more privoščiti lastnega odvetnika, ki bi ga branil na sodišču, bo imenovan zvezni javni zagovornik.
Zvezni javni zagovornik, ki je imenovan v zadevo, mora biti seznanjen z zveznimi pravili civilnega postopka, saj se zvezna sodišča razlikujejo od državnih sodišč. Prav tako mora biti sprejet v prakso na zveznem sodišču, kar zahteva dodatno potrdilo poleg samo opravljanja pravosodnega izpita. Moral je biti priporočen kot zvezni odvetnik in prisegel na zvezni ravni.
Na splošno bo sodišče v zvezni zadevi imenovalo javnega zagovornika, ko se obtoženec sklicuje na svojo pravico do odvetnika. To pomeni, da če oseba, ki je obtožena zveznega kaznivega dejanja zaprosi za pogovor z odvetnikom, bo sodišče takrat imenovalo zveznega javnega zagovornika. Zvezni javni zagovornik bo nato prevzel strankin primer.
Vloga zveznega javnega zagovornika je bodisi pogajanja o poravnavi ali sporazumu o priznanju krivde za svojo stranko ali zagovarjanje svoje stranke na sodišču. V obeh primerih to vključuje preučitev trdnosti dokazov tožilstva glede morebitnih zveznih zakonov, ki jih je obtoženi prekršil. To bo vključevalo pregled dejstev primera, zaslišanje prič in izvajanje drugih preiskav ter razlago zveznih kazenskih zakonov glede na ugotovljena dejstva.