Pridruženi župnik je član duhovščine, ki pomaga župniku ali duhovniku pri služenju potrebam kongregacije. Izraz župnik se običajno uporablja za opis duhovnikov, ki pripadajo krščanskim skupnostim in ne verskih voditeljev drugih ver. Odgovornosti pridruženega župnika so deloma odvisne od velikosti župnije; v nekaterih primerih lahko sodelavec služi več kot eni verski skupnosti.
V mnogih protestantskih skupnostih so registrirani člani župnije ali župnijskega sveta odgovorni za imenovanje cerkvenega župnika. Župnik vodi cerkvene službe, vodi krste, poročne službe in pogrebe ter oskrbuje tudi bolnike. V nekaterih vejah protestantizma župnike pridružene izbere izvoljeni župnik in ne člani župnije. Župnik lahko imenuje sodelavca za polni ali krajši delovni čas, plače oziroma izdatki sodelavca pa se krijejo iz župnijskih sredstev.
Običajno so pridruženi pastorji posvečeni za ministrante, kar pomeni, da so opravili nekakšen formalni verski pouk v semenišču za določeno denominacijo ali na fakulteti ali univerzi. Trajanje usposabljanja se med krščanskimi skupinami razlikuje, vendar v Rimskokatoliški cerkvi proces usposabljanja običajno traja vsaj osem let. Rimskokatoliški duhovniki prejmejo svoj sveti red ob koncu usposabljanja, nato pa škof dodeli župnika ali pomožnega župnika v župnijo. Posvećeni protestantski ministranti morajo pogosto ustanoviti svoje župnije ali zaprositi za župnika ali pomožnega župnika v obstoječi župniji.
Pridruženi župniki v Rimskokatoliški cerkvi in nekaterih drugih večjih krščanskih veroizpovedih v bistvu opravljajo enake naloge kot župnijski župnik. V nekaterih župnijah potekajo več tedenskih bogoslužij, tako župnik kot župnik pomočnik pa lahko vodita nekatere službe. Nekatere krščanske veroizpovedi so razdeljene na škofije ali regije in župnik pomočnik v določeni škofiji lahko pomaga župnikom v več različnih župnijah. V nekaterih primerih lahko škofija zaposli župnike sodelavce, ki so odgovorni za opravljanje tedenskih storitev, kadar je župnik v škofiji bolan ali na dopustu. Nekatere krščanske skupine omogočajo župljanom, ki niso opravili formalnega usposabljanja, da služijo kot duhovniki pomočniki, čeprav ti posamezniki včasih ne morejo opravljati nekaterih nalog, ki jih običajno opravlja župnik.
Izraz pridruženi pastor se običajno uporablja v Severni Ameriki, v drugih angleško govorečih državah pa se za opis tega položaja običajno uporabljajo drugi izrazi. V Združenem kraljestvu se tako rimskokatoliški pastorji kot pastorji pomočniki običajno imenujejo duhovniki. V škofovski cerkvi v Združenem kraljestvu in drugod se župniki včasih imenujejo rektorji, medtem ko so župniki pridruženi pogosto znani kot vikarji ali pridruženi vikarji. Pridruženi župniki, ki niso bili posvečeni, se imenujejo tudi vergerji.