Kaj počne zasebni terapevt?

Zasebni terapevt svetuje pacientom kot del njihove zasebne prakse. Ta vrsta terapevta ni povezana s posebno bolnišnico, kliniko ali ordinacijo. Odgovornosti zasebnih terapevtov so podobne tistim, ki delajo v praksi, saj se ukvarjajo z zdravljenjem in terapijo uma in čustvenega stanja svojih pacientov.

Tisti, ki opravljajo kariero v zasebni terapiji, se lahko odločijo za splošnega zdravnika ali specialista, ki dela s posebnimi vrstami bolnikov. Terapevt, ki se odloči za delo splošnega zdravnika, lahko pacientom pomaga pri reševanju česar koli, od smrti družinskega člana ali motenj hranjenja, do svetovanja parov in težav z anksioznostjo.

Če se zasebni terapevt odloči za specializacijo, potem običajno dela z določeno vrsto pacienta. Terapevt se lahko na primer odloči samo za delo z otroki, najstniki ali odraslimi. V tem primeru je terapevt specializiran za starostno skupino.

Drug način, na katerega se zasebni terapevt lahko specializira, je vrsta težave ali težave, ki jo pacient potrebuje pri reševanju. Na primer, zasebni terapevt, ki dela s pari, dela samo s zakonskimi zvezami in ljudmi, ki so v predanih odnosih.

Naloga zasebnega terapevta je pomagati pacientu odkriti vzrok težave. Terapevt bo delal skozi številne seanse pri odkrivanju težave, tudi če pacienti pridejo na seanse z mislijo, da vedo, v čem je problem. Med sejami terapevt in pacient odkrivata težave, ki jih je treba obravnavati.

Zasebni terapevt in pacient v sodelovanju nato pripravita potek ukrepanja za premagovanje ali obravnavo težave na ustrezni ravni. zasebni terapevt je bolj enakovreden svetovalcu ali psihologu. Te vrste terapevtov niso kot psihiatri, saj ne morejo predpisati zdravil kot del terapije.

Običajno zasebni terapevt najame svoj pisarniški prostor. Nekateri terapevti lahko vodijo svojo prakso iz svojega doma, odvisno od predpisov o coniranju v državi, okrožju ali mestu, kjer terapevt živi. Ne glede na to, kje se zasebni terapevt odloči za vodenje svoje prakse, mora terapevt imeti ustrezno poslovno licenco za svetovanje in ustrezno licenco za vodenje podjetja v državi in ​​okrožju, kjer opravlja dejavnost.