Zapuščinski sodnik običajno nadzoruje vprašanja, povezana z izvršbo osebnega premoženja pokojne osebe. Če ima oseba v lasti precejšnjo količino premoženja in umre brez oporoke, lahko zapuščinski sodnik vodi reševanje sporov med upravičenci. Običajno zapuščinski sodnik razdeli premoženje v zapuščini na podlagi zakonov, ki urejajo zapuščinska vprašanja. V nekaterih jurisdikcijah ima lahko zapuščinski sodnik druge odgovornosti, ki niso povezane z izvrševanjem oporoke.
Okoliščine v zvezi s premoženjem pokojne osebe običajno narekujejo, kaj sodnik na zapuščinskem sodišču počne med obravnavo. V bistvu lahko osebna lastnina pokojnika spada v eno od več različnih pravnih kategorij. Zapuščinski zakoni za določeno jurisdikcijo običajno urejajo reševanje znotraj vsake kategorije.
Ko oseba umre in pusti premoženjsko oporoko – kar pomeni, da je oporoka na mestu – oporoka zajema vse premoženje in imenuje osebnega zastopnika. Če oseba umre brez oporoke, oporoka ne obstaja ali pa oporoka ne navaja vsega premoženja. Izpodbijana oporoka običajno pomeni, da imajo upravičenci spor glede nekega dela oporoke. Če je oporoka nesporna, se upravičenci strinjajo z določili in nimajo nasprotja interesov.
V idealnem primeru lahko oseba umre z oporoko, ki jo zapuščinski sodnik zlahka potrdi. S pravno zavezujočim dokumentom in odsotnostjo izpodbijane oporoke enega ali več upravičencev je postopek običajno preprost. Sodnik lahko izda sodbo, premoženje se razdeli in zadeva se zaključi.
Izpodbijane oporoke bodo verjetno povzročile več odgovornosti sodnika. Večina zapuščinskih sodnikov lahko izda sodbe, če upravičenci izpodbijajo oporoko in sami ne morejo doseči sporazumnega sporazuma. V okviru reševanja spornih oporok lahko sodnik določi tudi zastopnika zapuščine. Ta oseba je običajno odgovorna za razdelitev delov premoženja upravičencem.
Ko oseba umre brez oporoke brez veljavne oporoke, lahko vloga sodnika zahteva večjo udeležbo glede na veljavno zapuščinsko zakonodajo. Zapuščinski sodnik lahko nadzoruje postopek identifikacije premoženja, upravičencev in upnikov pokojnika. Običajno bo sodnik morda moral imenovati osebnega zastopnika, ki bo vodil urejeno razpustitev premoženja.
Običajno izpodbijano ali nesporno imenovanje osebnega zastopnika določa tudi obseg sodnikove vpletenosti. Z nespornim imenovanjem sodnik podpiše zapuščine, zastopnik pa upravlja zapuščino. Izpodbijano imenovanje običajno zahteva, da zapuščinski sodnik predseduje celotnemu postopku upravljanja oporoke, da se zagotovi, da zastopnik in upravičenci upoštevajo pravne naloge.
Na splošno zapuščinski sodnik vodi tudi pritožbe, če eden ali več upravičencev izpodbija odločitev sodišča. Sodnik lahko pregleda obvestilo o pritožbi in razlaga zakone v zvezi s primerom. Posledično sodnik običajno odloči ali razveljavi ali potrdi prvotno sodbo.