Zapuščinski pomočnik dela v odvetniški pisarni ali za odvetnika, ki zastopa stranke, ki gredo skozi zapuščinski postopek. Zapuščinski postopek je formalni pravni postopek, ki se pojavi, ko posameznik umre z oporoko, ki narekuje njegove končne želje za razdelitev njegovega premoženja. Zapuščinski pomočnik pomaga zapuščinskemu odvetniku pri pripravi na pravni primer na sodišču v zvezi z zapuščino oporoke.
Zapuščinski postopek na splošno vključuje več korakov, čeprav se natančen postopek razlikuje glede na jurisdikcije. Običajno se oporoka najprej predloži sodišču, ki določi njeno veljavnost po zakonu. Sodišče nato uradno prizna izvršitelja zapuščine in upniki imajo možnost, da se oglasijo in zahtevajo zapuščino. Po poplačilu upnikov izvršitelj zapuščine razdeli premoženje po navodilih iz oporoke. Sodišče nato potrdi razdelitev premoženja, oceni morebitne dolgovane davke in potrdi, da je zapuščinski postopek končan.
V kateri koli fazi zapuščinskega postopka se lahko pojavijo pravna vprašanja ali težave. Na primer, dediči ali drugi družinski člani, ki so bili izpuščeni iz oporoke, lahko izpodbijajo veljavnost oporoke, češ da ni pravilna ali da pokojnik zaradi duševne nezmožnosti ali kakšne druge ovire ni bil sposoben ustvariti oporoke. Družinski člani lahko trdijo tudi, da je oporoka ponarejena ali da ni zadnja kopija oporoke.
Lahko pride do sporov glede tega, ali imajo upniki pravico do določenega premoženja. Lahko pride tudi do nesoglasja o pomenu oporoke ali o tem, katero premoženje je pokojnik resnično nameraval prenesti katerim dedičem. Jezik oporoke bo morda potreboval razlago. Lahko pride tudi do sporov glede vrednosti premoženja in odmerjenih davkov na nepremičnine.
Za zastopstvo dedičev ali družinskih članov, ki izpodbijajo oporoko, je lahko povabljen zapuščinski odvetnik. Zapuščinski pomočnik nato sodeluje z zapuščinskim odvetnikom, da opravi pravno raziskavo, potrebno za podporo strankinim zahtevkom. Na primer, če stranka izpodbija oporoko, bo pomočnik za zapuščino opravil raziskovalno in preiskovalno delo, da bi odvetniku pomagal podati pravno zadosten argument, da je oporoka neveljavna.
Na splošno zapuščinski pomočnik preživi veliko svojega časa za raziskovanje v pravnih knjigah ali spletnih zbirkah podatkov, ki vsebujejo sodno prakso, statute ali druge pravne predpise o tem, kako je treba oporoko brati ali razlagati. Zapuščinski pomočnik lahko opravi tudi preiskovalno delo, da ugotovi, ali je bila oporoka veljavna, pri čemer sodeluje z zasebnim preiskovalcem. Zapuščinski pomočnik nato zbere in predstavi svoje ugotovitve zapuščinskemu odvetniku, ki te informacije uporabi za pravne argumente in zastopanje stranke na sodišču.