Položaj vojaškega jezikoslovca je tisti, ki izhaja iz potrebe po komunikaciji med zadevno vojsko in pripadniki tujih skupnosti, ki morda ne govorijo istega jezika kot pripadniki te vojske. Osebe, ki služijo v določeni vojaški enoti, običajno izhajajo iz pripadnikov izvorne lokalne skupnosti, večina pa jih lahko govori le lokalne jezike. Nujno je, da se vojska sporazumeva z ljudmi, ki govorijo druge jezike, kar je še posebej pomembno, ko so na misijah na tujih tleh. Tu postane vojaški jezikoslovec nujen, saj bo takšna oseba lahko olajšala komunikacijo s tolmačenjem in drugimi nalogami, kot je prevajanje iz enega jezika v drugega.
V primeru tolmačenja bo vojski jezikoslovec lahko pomagal vojski s prevajanjem komunikacije ljudi, ki govorijo drug jezik, v materni jezik vojske. Na primer, lahko vojska najame jezikoslovca, da prevede posneti govor v želeni jezik, v tem primeru je govor lahko radijska oddaja ali pa je to kakšna druga oblika govora, ki jo vojska želi razumeti. Ta spretnost vojaškega jezikoslovca je lahko potrebna tudi v primeru posnetega intervjuja, kjer sogovornik govori tuji jezik, ki ga drugi pripadniki vojske ne razlagajo pravilno.
Druga dolžnost vojaškega jezikoslovca je, da služi kot tolmač, bolj neposredna veščina, ki od vojaškega jezikoslovca zahteva, da posluša govor ene strani in ga prevede v jezik druge strani, da jim omogoči medsebojno komunikacijo. Ta spretnost vojaškega jezikoslovca je potrebna tudi v primeru misij v tujih državah, kjer zadevnega jezika ali narečja vojska morda ne razume ali kjer domačini morda ne razumejo jezika, ki ga govorijo pripadniki vojske. V tej funkciji lahko služijo ljudje, ki so že vpisani v vojsko, pa tudi civilisti, ki niso vpisani. Postopek za pridobitev kvalifikacije za služenje vojaškega jezikoslovca je odvisen od zahtev zadevne države, od formalnega usposabljanja do drugih vrst nadaljnje orientacije, ki bodo v skladu s pravili vojske.