Tehnik za zdravila, znan tudi kot “med tech” ali pomočnik pri zdravljenju, je certificirana medicinska sestra (CNA), ki izdaja predpisana zdravila bolnikom v skladu s pisnimi navodili zdravnikov. Poleg certifikata CNA mora medicinska tehnika opraviti dodatno usposabljanje, pisni izpit in klinični pregled ter imeti trenutno državno licenco. Večina delovnih mest tehnikov za zdravila je v domovih za starejše in drugih ustanovah za dolgotrajno oskrbo, kjer je režim zdravljenja bolnikov običajno stabilen in se redko spreminja. Kljub temu vsi državni odbori za zdravstveno nego v ZDA ne dovoljujejo, da bi dajanje zdravil sodilo v obseg prakse medicinskega pomočnika. V državah, kjer jim je dovoljeno vaditi, medicinski tehniki bolnikom izdajajo peroralne kapsule, tablete, eliksirje in morda podkožni insulin; pomagati jim pri jemanju zdravil; in oceniti morebitne neželene učinke ali reakcije na zdravilo.
Mnogi stanovalci domov za ostarele jemljejo več zdravil za različna stanja. Medicinski tehnik pripravi zdravila stanovalcem in jim pomaga pri udobnem in varnem jemanju. Velikost in samo število tablet in kapsul – skupaj s potencialnimi težavami pri požiranju starejšega prebivalca – lahko ta proces podaljšata. Medtem ko lahko nekateri prebivalci svoje tablete vzamejo z vodo, drugi zahtevajo, da tableto ali tablete pogoltnejo z majhno žličko jabolčne omake. Omejitve pri požiranju drugih stanovalcev zahtevajo, da medicinski tehniki zdrobijo njihova zdravila, da se pomešajo z jabolčno omako ali pudingom.
Tehnik za zdravila mora biti seznanjen z nedavnimi vitalnimi znaki stanovalcev in ravni glukoze v krvi, pa tudi z različnimi kontraindikacijami – ali omejitvami za uporabo – običajnih zdravil. Digitalisa se na primer ne sme dajati nobenemu bolniku z utripom manj kot 60 utripov na minuto. Antihipertenzivov ali zdravil za visok krvni tlak se ne sme dajati bolnikom z nizkim krvnim tlakom. Hipoglikemični ali nizek krvni sladkor se lahko pojavi, če bolniku s sladkorno boleznijo, ki ima že nizko raven glukoze v krvi, dajemo peroralno zdravilo za sladkorno bolezen ali podkožni insulin. Ti primeri so majhen vzorec potrebnih previdnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri vsakem zdravilu in vsakem bolniku.
Ocenjevanje možnih stranskih učinkov zdravila ali alergijskih reakcij je tudi odgovoren tehnik za zdravila. Izpuščaje, srbenje ali pordelost obraza in vratu je treba sumiti kot alergijske reakcije, če ta stanja sledijo začetku jemanja novega zdravila. Številna zdravila imajo kot poročane neželene učinke omotico ali motnje ravnotežja. Te so še posebej pomembne, da jih mora tehnik za zdravila poiskati pri starejših stanovalcih, ki so že ogroženi zaradi padcev in zlomov kosti.