Materialni tehnik je oseba, ki določa, odstrani in odstrani škodljive materiale in snovi. Drugi izrazi za to delovno mesto vključujejo tehnik za nevarne materiale in delavec za odstranjevanje nevarnih materialov. Eden najpogostejših nevarnih materialov, s katerimi se tehnik lahko sreča, je azbest. To je material, ki se je v večini 20. stoletja v izobilju uporabljal pri gradnji stavb in ima vlakna, ki lahko povzročijo vrsto raka, imenovano mezoteliom, in nekakšno vnetno bolezen, imenovano azbestoza. Drugi nevarni materiali, ki jih tehnik materiala lahko odstrani, vključujejo svinec, arzen, plesen, živo srebro, škodljive pline, delce v zraku ter jedrske in radioaktivne odpadke.
Obstajajo štirje dejavniki, ki jih mora tehnik za materiale opredeliti glede materiala, da ga razvrsti kot nevarnega: ali se zlahka vname, se pokvari, podvrže kemični reakciji ali postane strupen. Vsaka od teh štirih značilnosti lahko škoduje javnemu zdravju. Pri pregledu zgradb ali objektov morajo materialni tehniki sami uporabljati zaščitno opremo, kot so očala ali zaščitna očala, rokavice, kombinezoni, čelade ali klobuki, respiratorji ali obrazni ščitniki ter kemično odporna oblačila. Orodja, ki se uporabljajo za odstranjevanje nevarnih materialov, vključujejo strgala, sesalnike, vodne razpršilnike in peskalnike.
Na področju tehnikov materialov obstaja več specializacij. Obstajajo delavci, ki se osredotočajo na identifikacijo in odstranjevanje azbesta. Drugi delujejo kot delavci za nujne primere in odzivanje na nesreče, ki čistijo škodljive delce ali komponente na prizoriščih nesreč. Dekontaminatorji so specializirani za odstranjevanje radioaktivnih in jedrskih odpadkov v jedrskih objektih in elektrarnah ter dekontaminacijo celotnega prizadetega območja.
Če želite postati tehnik za materiale, običajno ni potrebna formalna izobrazba, ki presega srednjo šolo ali splošno enakovredno diplomo (GED). Obstajajo določeni vladni standardi na zvezni, državni in lokalni ravni, ki zahtevajo usposabljanje na delovnem mestu. Ti standardi pa se lahko razlikujejo med vladnimi ravnmi in specializacijo.
V Združenih državah morajo za pridobitev licence imeti nadobudni tehniki materiala vsaj 40 ur usposabljanja na delovnem mestu. Ameriška uprava za varnost in zdravje pri delu (OSHA), veja ministrstva za delo, ki ustvarja in uveljavlja standarde v zvezi z varnostjo na delovnem mestu, vključuje program usposabljanja za ravnanje z najpogostejšimi nevarnimi materiali, kot sta azbest in svinec. Ravnanje z jedrskimi odpadki ureja Komisija za jedrsko regulacijo. Drugi materiali, kot je plesen, so prepuščeni regulaciji državnih vlad.