Strokovnjak za varnost je oseba, ki dela v proizvodnem ali industrijskem okolju; on ali ona analizira tveganja in morebitne nevarne prakse ter razvija načine za izboljšanje varnosti delavcev. V mnogih regijah po svetu mora kandidat dokončati srednješolsko izobraževanje in pridobiti certifikat, da postane strokovnjak za varnost. Morda bo treba pridobiti tudi izredni naziv ali diplomo na ustreznem področju, čeprav to ni vedno pogoj za to delo.
Nekatere veščine, ki jih mora pokazati strokovnjak za varnost, vključujejo osnovne matematične spretnosti, poznavanje osnovnih znanstvenih konceptov in razumevanje mehanskih procesov ter industrijskih ali proizvodnih praks. Če strokovnjak za varnost dela na določenem področju, kot je pridobivanje nafte, bo moral vedeti čim več o postopku pridobivanja in o vseh drugih povezanih procesih, ki potekajo v okolju pridobivanja. Cilj te osebe je dati priporočila za spremembe v praksi, hkrati pa ohraniti visoko raven produktivnosti podjetja. Varnost je glavna skrb in strokovnjak za varnost mora sprejemati odločitve z mislijo na dobro počutje vseh zaposlenih.
Številne države imajo vodstvene organe, ki urejajo varnostne postopke v proizvodnih in industrijskih okoljih ter v drugih delovnih okoljih. V Združenih državah je na primer Uprava za varnost in zdravje pri delu (OSHA) regulativni organ, ki narekuje ustrezne varnostne tehnike in prakse na različnih delovnih mestih. Strokovnjak za varnost bo moral pregledati podjetja v skladu s predpisi, ki jih je objavil OSHA, in bo moral izvajati postopke za zagotovitev skladnosti s takšnimi predpisi. Če podjetje na primer ni v skladu s predpisi, bo moral strokovnjak sodelovati z menedžerji ali lastniki, da bi razvil načrte za spreminjanje procesov, ki ne ustrezajo predpisom OSHA.
Za izvedbo takšnih sprememb mora strokovnjak za varnost najprej pridobiti certifikat tega regulativnega organa, da je usposobljen za analizo poslovanja in uvedbo ustreznih sprememb. Postopek certificiranja se lahko razlikuje od regije do regije, čeprav lahko kandidat pričakuje, da bo porabil eno leto ali več za usposabljanje in certificiranje. Nekatere regije zahtevajo, da strokovnjak pridobi visokošolsko izobrazbo, kot je izredna ali diplomirana diploma, kar lahko traja dve do štiri leta.