Organizacija zaposli strokovnjaka za upravljanje s tveganji, da upravlja svojo izpostavljenost različnim operativnim tveganjem, ki lahko povzročijo škodo ali izgubo sredstev ali zmožnosti vzdrževanja operativnega denarnega toka. Ta strokovnjak najprej ugotovi vse možne izpostavljenosti tveganjem, nato pa se odloči, ali naj se organizacija tem tveganjem popolnoma izogne ali kako naj financira posledične izgube. Glavna odgovornost strokovnjaka za obvladovanje tveganj je zaščititi organizacijo pred naključnimi izgubami, ki bodo povzročile fizično škodo na premoženju organizacije ali finančne izgube, ki nastanejo zaradi poškodb ali škode tretjim osebam. Vse organizacije se soočajo z možnostjo nenamerne izgube sredstev ali odgovornosti do tretjih oseb.
Prvi korak v procesu obvladovanja tveganj je prepoznavanje vseh področij, na katerih je podjetje lahko izpostavljeno izgubi. Na primer, v smislu fizičnih sredstev, kot so nepremičnine ali osebna lastnina, bi moral razmisliti, kaj bi lahko povzročilo škodo. Pogosta izpostavljenost izgubi sta požar in tatvina.
Kar zadeva odgovornost, bi moral upravljavec tveganj razmisliti, katere dejavnosti organizacije lahko povzročijo poškodbe ali škodo tretjim osebam. Če ima podjetje v lasti avtomobile, tveganje trkov ustvarja odgovornost. V primeru proizvajalca predstavlja njegov izdelek najpomembnejši vir tveganja odgovornosti. Strokovnjak za obvladovanje tveganj mora identificirati vse te izpostavljenosti, da lahko obvladuje rezultate.
Drugi korak v procesu obvladovanja tveganj je iskanje rešitve za te izpostavljenosti. Razen popolnega izogibanja izpostavljenosti, kar je izvedljivo le v omejenih okoliščinah, mora strokovnjak za upravljanje tveganj določiti, kako financirati morebitne izgube. Pogosta tehnika je uporaba zavarovanja, vendar bo moral strokovnjak za obvladovanje tveganj oceniti stroške zavarovanja glede na koristi ali verjetnost izgube. Ena od rešitev je uravnotežiti uporabo zavarovanja s samofinanciranjem v obliki franšiz ali samozavarovanih pridržanj. Ocena idealnega zadržanega in prenesenega zneska je primarna odgovornost strokovnjaka za upravljanje tveganj.
Zadnji korak v procesu obvladovanja tveganj je implementacija izbranega programa. V večjih organizacijah z več kot enim posameznikom, posvečenim obvladovanju tveganj, je pomoč analitika tveganj v pomoč pri ocenjevanju stroškov in koristi vsake tehnike obvladovanja tveganj. Objektivno izmerjeni uspehi in rezultati imajo pri višjem vodstvu pomembno težo pri podpori tehniki obvladovanja tveganj in vlogi funkcije upravljanja s tveganji. Z razvojem poslovanja bo treba izbrane tehnike prilagoditi potrebam organizacije. Poleg tega zavarovalniški trg še naprej doživlja poslovne cikle, ki bodo vplivali na odločitve o financiranju.