Strokovnjak za dokumentacijo je nekdo, ki je specializiran za dokumentiranje dejstev, procesov, postopkov in rezultatov. Specialist za klinično dokumentacijo je nekdo, ki te naloge opravlja v zdravstvenem okolju, kot je bolnišnica ali zdravniška ordinacija. Takšni strokovnjaki so v prvi vrsti odgovorni za dokumentiranje kliničnih podrobnosti bolnikovega stanja, diagnoz in napredka. Najpogosteje je klinična delavka, na primer medicinska sestra ali zdravniška pomočnica, lahko pa tudi neklinična uslužbenka.
Namen specialista za klinično dokumentacijo je zagotoviti, da so vse informacije, ki se nanašajo na pacienta, zajete in zapisane. To pomaga medicinskim sestram in zdravnikom, da natančno ocenijo bolnikovo stanje, pripravijo najustreznejša priporočila za zdravljenje in zagotovijo najboljšo oskrbo pacienta. Informacije, ki jih zajame specialist za klinično dokumentacijo, so osnova za številne diagnoze in načrte zdravljenja, zato je ključnega pomena, da so podatki dokumentirani natančno in pravočasno.
Obseg podatkov, ki jih zajame specialist za klinično dokumentacijo, je obsežen. Lahko vključuje informacije o bolnikovem stanju, kot so vitalni znaki in videz. Vključuje lahko tudi rezultate testov, vključno s krvno preiskavo, CAT skeniranjem, EKG in še več. Običajno vključuje tudi podatke o zdravljenju, kot so imena in odmerki vseh uporabljenih zdravil ter čas dajanja.
Številne zdravstvene ustanove zaposlujejo strokovnjake za klinično dokumentacijo. Največji delodajalci so bolnišnice, zdravstveni domovi in zdravniške ordinacije. Drugi delodajalci lahko vključujejo radiološke klinike, ustanove za usposabljanje in zavarovalnice.
Pogosto so dokumenti, ki jih izdela specialist za klinično dokumentacijo, potrebni za namene zavarovanja. Ponudniki zavarovanja bodo morda želeli preveriti, ali je pacientu ponujeno najučinkovitejše zdravljenje, ali pa bodo morda želeli zagotoviti, da so bila potrdila po posegu medicinsko potrebna, ne pa zgolj zamuda pri dokumentaciji. Ti dokumenti lahko pomenijo razliko med odobritvijo in zavrnitvijo zavarovalnega zahtevka.
Včasih se lahko te evidence zahtevajo tudi v sodnem postopku. To še posebej velja, če je zdravstvena ustanova ali zdravnik obtožena nepravilnosti. V taki situaciji lahko dokumente uporabita bodisi obramba bodisi tožilstvo.
Na mnogih področjih mora biti oseba, ki deluje kot specialist za klinično dokumentacijo, usposobljen zdravnik z licenco. To pomeni, da mora biti tudi medicinska sestra, zdravnik, farmacevt ali zdravniška pomočnica ali opravljati drugo takšno vlogo v kliničnem zdravstvu. Na nekaterih lokacijah pa se lahko neklinični zdravstveni delavci usposobijo za strokovnjake za dokumentacijo. To še posebej velja za države ali območja, kjer močno primanjkuje kliničnih zdravstvenih delavcev.