Glavna naloga skrbnika službe za pomoč uporabnikom je pomagati zaposlenim pri reševanju računalniških težav. Skrbniki imajo običajno dostop do vseh strežnikov in skupnih diskov podjetja ter so strokovnjaki za odpravljanje težav in storitve za stranke. Kadar imajo zaposleni tehnološke težave, je njihov prvi korak običajno poklicati službo za pomoč uporabnikom, kjer se pričakuje, da skrbnik prisluhne težavi in nato najde rešitev, bodisi po telefonu ali osebno.
Skoraj vsaka organizacija z računalniškim glavnim računalnikom ima službo za pomoč uporabnikom. Skoraj vsi računalniki na neki točki ne delujejo pravilno in možnosti, da gredo stvari narobe, se povečajo, ko so računalniki povezani in zahtevajo, da zaženejo več programov hkrati. Večina podjetij zaposluje ekipe osebja službe za pomoč uporabnikom, ki so redno dežurni za reševanje tehnoloških težav. Manjša podjetja lahko oddajajo dela administratorja službe za pomoč uporabnikom, pogosto se naročijo na storitve, ki jih ponuja njihov ponudnik internetnih storitev ali upravljavec računa.
Primarne zahteve za to delovno mesto so praktično razumevanje delovanja računalniških omrežij, sposobnost hitrega odpravljanja težav in odlične spretnosti za pomoč strankam. Ko zaposleni pokličejo službo za pomoč uporabnikom, so običajno razočarani. Administrator mora biti sposoben vljudno ravnati z zaposlenim, hkrati pa odpraviti težavo.
Včasih je delo tako enostavno kot pomoč zaposlenemu ponastaviti geslo ali obnoviti spletne nastavitve po sesutju trdega diska ali spletnega brskalnika. Druge zahteve pa so lahko izjemno zapletene in pogosto vključujejo osebne obiske. Morda bo potrebno sodelovanje z drugimi zaposlenimi v službi za pomoč uporabnikom, da bi našli rešitev.
V tradicionalnih nastavitvah skrbnik službe za pomoč uporabnikom deluje kot član ekipe za tehnično podporo podjetja. Skrbniki so običajno odgovorni tako za odgovarjanje na telefonske klice službe za pomoč uporabnikom kot tudi za sprejemanje proaktivnih ukrepov za zagotavljanje celovitosti in varnosti omrežja. Naloge, ki ne odpravljajo težav, pogosto vključujejo namestitev varnostnih popravkov, posodabljanje filtrov neželene pošte in protivirusne programske opreme ter spremljanje sumljivih internetnih dejavnosti.
Posebnosti tega dela se lahko zelo razlikujejo, odvisno od podporne organizacije. Vsakodnevni vidiki dela so v velikem podjetju pogosto zelo različni kot v majhnem, narava in starost notranjih velikih računalnikov pa bosta prav tako nujno vplivala na naravo dela. Skoraj v vseh primerih so ti skrbniki tehnološko podkovano podporno osebje, brez katerega bi se življenje podjetja v današnjem ožičenem svetu lahko dramatično upočasnilo.