Režiser vodi vse ustvarjalne vidike gledališke produkcije. Režiserjeve odgovornosti vključujejo interakcijo s scenaristi, avdicije in najem izvajalcev, vodenje vaj, nadzor nad produkcijsko ekipo in sprejemanje vseh drugih ustvarjalnih odločitev. Režiser lahko sodeluje z gledališko produkcijo, plesno družbo, glasbeno skupino ali katero koli skupino uprizoritvenih umetnosti, ki nastopa na odru. Večina režiserjev ima predhodne izkušnje kot izvajalci, delali so v različnih vidikih gledališča in/ali so gledališče študirali v akademskem okolju.
Režiser produkcije ima nalogo združiti vse ustvarjalne elemente produkcije. Če gre na primer za novo igro, lahko režiser tesno sodeluje z dramaturgom in po potrebi prilagodi scenarij. Avdicije, najem in vaje igralcev so običajno odgovornost režiserja. Dajanje povratnih informacij po nastopu je tudi del naloge režiserja, da se izvajalci zavedajo prednosti produkcije in področij, ki jih je treba izboljšati.
S produkcijsko ekipo tesno sodelujejo tudi režiserji. Kostumografi običajno poročajo režiserju, ki ima zadnjo besedo o učinkovitosti kostumografije. Režiser daje tudi navodila osvetljevalni ekipi, ki izvaja prilagoditve glede na režiserjeve specifikacije. V produkcijah, kjer je prisotna glasba, režiserji poskrbijo za pravilno umestitev glasbenikov na oder, določijo ustrezno glasnost za glasbo in ocenijo pravo glasbeno razpoloženje za celotno produkcijo. Če koreografija obstaja, so režiserji vključeni v določanje časa vstopov in izstopov plesalcev ter lokacije nastopajočih na odru.
Večina režiserjev mora biti pripravljena potovati, saj stalnih poklicnih direktorskih mest ni veliko. Nekateri režiserji morajo potovati z igralsko zasedbo in ekipo, kot je to v primeru odrske produkcije na križarki. Nekateri režiserji delajo v lokalnih produkcijah v svojih bližnjih skupnostih. V mnogih primerih visoka konkurenca za vodenje delovnih mest zahteva, da se je direktor pripravljen preseliti v novo mesto, državo ali državo.
Obstaja veliko različnih poti, po katerih se lahko posamezniki pripravijo na kariero v režiji. Mnogi režiserji začnejo kot izvajalci. Drugi tesno študirajo z izkušenimi direktorji v lokalnem okolju ali skupnosti. Druga pogosta pot je študij gledališča na univerzitetnem programu, kjer se poučujejo vsi vidiki gledališke produkcije. Nekateri režiserji nimajo formalnega akademskega izobraževanja, so pa opravili neodvisne gledališke delavnice, ki učijo od osnovnih do naprednih režijskih veščin.