Terenski raziskovalec izvaja preiskave na terenu v imenu delodajalca. Terenski preiskovalci lahko delajo v številnih različnih panogah, od kazenskega pregona do zavarovalništva. Ti strokovnjaki imajo dobre ljudi in deduktivne logične sposobnosti, sodelujejo z drugimi raziskovalci na terenu in pisarniškim osebjem, da zberejo čim več informacij o osebi ali situaciji.
V skupnosti organov pregona so preiskovalci na terenu zelo pomemben del preiskovalne ekipe. Zbirajo informacije s prizorišč zločinov, prič in referenc, ki imajo morda koristne informacije, pripravijo poročilo, ki ga lahko kombinirajo z analizo fizičnih dokazov, da sklepajo o okoliščinah kaznivega dejanja in kdo je lahko odgovoren. Terenski preiskovalci lahko delajo za nacionalne varnostne agencije, ki izvajajo preiskave domnevnih varnostnih groženj, skupaj z različnimi organizacijami pregona, ki delajo vse od preiskovanja obtožb o mučenju živali do reševanja umorov.
Zavarovalnice potrebujejo tudi terenske raziskovalce. Zavarovalni zahtevki pogosto vključujejo dogodke, ki jih je treba raziskati na kraju samem, kot so požari v hiši ali prometne nesreče. Preiskovalci lahko odpotujejo na kraj, pregledajo kraj dogodka, intervjuvajo ljudi in zbirajo informacije, ki bodo uporabljene za ugotavljanje, ali je zahtevek veljaven ali ne. Terenski raziskovalec lahko poda tudi priporočila o tem, koliko je treba izplačati za škodo, če se izkaže, da je zahtevek sprejemljiv v skladu s pogoji zavarovalne police.
Preiskovalci na terenu lahko delajo tudi za agencije, ki zagotavljajo preverjanje preteklosti in zbirajo informacije o temah, ki bi lahko bile pomembne za profil značaja.
Delo preiskovalca na terenu se začne s prejemom naloge od nadzornika, ki običajno vključuje seznanitev z zadevo, ki se preiskuje. Nekateri terenski preiskovalci radi delajo z minimalnimi informacijami, da ne bi imeli predsodkov, preden pridejo na teren, drugi pa imajo radi več informacij o ozadju primera. Ko je preiskovalec pripravljen, odpotuje na teren, beleži vtise opazovanih stvari s kamerami in zbira fizične dokaze, ki jih je mogoče pregledati v laboratoriju.
Raziskovalec na terenu vzpostavi tudi stike z ljudmi, ki bi lahko bili pomembni, in se dogovorijo za razgovor z njimi. Veščine zaslišanja so ključnega pomena, saj so priče razvpito nezanesljive, informacije pa lahko predstavijo tudi v dokončno pristranski luči, zaradi česar morajo preiskovalci pregledati informacije, ki jih zberejo, da bi ugotovili resnico zadeve. Terenski preiskovalci se lahko pri svojem delu posvetujejo tudi s strokovnjaki, da najdejo informacije v kontekstu.
Čeprav preiskovalci preživijo veliko časa na terenu, morajo delati tudi v pisarni. Za pripravo pisnih poročil o svojih opažanjih in dokazih, ki jih zbirajo, potrebujejo dobre komunikacijske sposobnosti. Terenski raziskovalec mora poznati tudi protokole za zbiranje, ravnanje in posredovanje dokazov.