Pomorski zavarovalec je strokovnjak, ki zagotavlja zavarovalno kritje za čolne in ladje. Delavci na tem delovnem mestu pomagajo lastnikom izbrati pravo vrsto in višino morskega zavarovanja, da bi zaščitili premoženje pred izgubo. Pomorski zavarovalci morajo pogosto zagotoviti ustrezno kritje ne le za plovilo, ampak tudi za tovor, ki se prevaža po morju.
Pomorsko kritje ali “zavarovanje” je najstarejša oblika zavarovanja v zgodovini. Delo ladijskega zavarovanca sega vsaj v 1300-ta leta, ko so ladijske dejavnosti v Evropi razvile zavarovalne police za zaščito dragocenega blaga. Danes je v večini večjih držav postopek pomorskega zavarovanja urejen in standardiziran z zakonom. Sodobno morsko zavarovanje je pogosto povezano z zračnim in zemeljskim zavarovanjem in je pogosto na voljo kot kombinirani paket kritja “Marine, Aviation, and Transit” (MAT).
Preden se plovilo lahko zavaruje, mora pomorski zavarovalec oceniti verjetnost tveganja. Zavarovalci uporabljajo kombinacijo statistike in preiskav, da določijo verjetnost, da bo določena ladja poškodovana ali izgubljena. Pomorski strokovnjak lahko na primer pregleda tovorno plovilo, da preveri ustrezno plovnost in varnostno opremo. Zavarovalci upoštevajo tudi statistične podatke, kot so finančno zdravje ladjarske družbe in zgodovina preteklih dogodkov.
Strokovnjaki za zavarovanje morajo poznati pomorsko zakonodajo in pogoje v številnih državah, kar lahko neposredno vpliva na stroške zavarovanja. Nekatere morske poti popeljejo tovorne ladje na nevarna območja, ki so odprta za sodobno piratstvo ali pa imajo lahko težke vremenske razmere. Pomorski zavarovalci morajo pri ocenjevanju predlaganega zavarovalnega načrta upoštevati številne različne dejavnike.
Ko pomorski zavarovalec oceni potencialno tveganje za ladjo, se ustvari zavarovalna polica. Na splošno je polica za ladjarsko družbo z nizkim tveganjem cenejša od primerljivega zavarovanja, ki krije operacijo z visokim tveganjem. Zavarovalec se lahko odloči, da zviša zavarovalno obrestno mero za tvegano podjetje ali popolnoma zavrne kritje, če so nevarnosti prevelike.
Delo pomorskega zavarovanca se ne ustavi, ko je zavarovanje izdano. Zavarovalniki morajo še naprej spremljati evidenco poslovanja prevoznika, da bi prilagodili zavarovalno stopnjo glede na dejanske dogodke. Tako kot bo zaradi slabe vozniške evidence posamezne zavarovalne stopnje pogosto narasle v nebo, je lahko podjetje za pomorski tovor, ki večkrat izgubi ali poškoduje blago, prisiljeno plačati prilagojeno premijo.
Ko pride do zavarovalne izgube, na primer požara plovila ali kraje tovora, zavarovalnice sodelujejo s preiskovalci, da ugotovijo, kdo je kriv. Če je naključna škoda pokrita s polico, bo zavarovalnica zagotovila izplačilo. Pomorski zavarovalec mora natančno analizirati vsak incident, da zagotovi, da ne pride do goljufije in da se izvede pravilno plačilo zavarovanja.