Kaj počne pastoralni svetovalec?

Pastoralni svetovalec nudi smernice za duhovno in duševno zdravje v okviru različnih verskih izročil. Z usposabljanjem iz psihologije in teologije lahko pastoralni svetovalec uporablja klinične terapije v okviru verskih načel. Ne glede na to, ali je judovski rabin, katoliški duhovnik ali protestantski minister po veri in teološkem ali semenskem izobraževanju, pastoralni svetovalec služi tudi kot strokovnjak za duševno zdravje. Svetovanje se lahko giblje od priprave na zakonsko zvezo do obvladovanja žalosti do okrevanja zaradi odvisnosti od substanc in se lahko izvaja v javnih ali zasebnih ustanovah. Ko posamezniki potrebujejo pomoč pri vprašanjih, kjer se vera in življenjski dogodki združijo, lahko pastoralni svetovalec zagotovi potrebno udobje in strokovno znanje.

Splošno sprejeto je, da lahko duhovniki služijo posameznim čredam, tako da poznajo in uporabljajo verska besedila kot resnico in vodilo za kongregante, ki potrebujejo pomoč. Molitev je tudi oblika zdravljenja za tiste, ki verjamejo v njeno moč in v višjo moč. Usposobljeni pastoralni svetovalec pa služi v poklicni vlogi, ko je problem ali situacija morda večja od tega, za kar je usposobljen vodja cerkve ali templja. Mednarodno pastoralno svetovanje lahko pripade voditelju ali misijonarju z malo ali brez teološke izobrazbe, vendar s poznavanjem avtohtonih prepričanj in regionalnih vraževerij, potrebnih za uporabo posebnih nasvetov in obredov zdravljenja.

V Združenih državah Amerike Ameriško združenje pastoralnih svetovalcev ponuja licenciranje in certificiranje posameznikom, ki iščejo poklic pastoralnega svetovanja. Usposabljanje na splošno vključuje univerzitetno diplomo, semenišče in doktorat ali zgoščeni magisterij iz psihologije ali sorodne discipline. Testiranje in osebna ocena s strani Ameriškega združenja pastoralnih svetovalcev zaključujeta postopek za certificiranje.

Okoliščine, kjer se lahko zaposli pastoralni svetovalec, vključujejo bolnišnice, rehabilitacijske ustanove, vojaške baze, delovna mesta in posebne svetovalne prakse. Ko se bolnik bliža smrti, je pogosto poklican svetovalec, da duhovno tolaži in obravnava psihološki stres družinskih članov. Tisti, ki trpijo za posledicami delovanja v nasprotju s svojim verskim prepričanjem, lahko poiščejo svetovanje sredi duhovne krize.

Pastoralni svetovalec lahko zagotovi obravnavo posameznika, ki zagreši dejanje – na primer zlorabe ali zakonske nezvestobe –, pa tudi posameznika, ki je zaradi dejanj utrpel. Pomoč posameznikom, da razumejo, zakaj so depresivni ali so sposobni nasprotovati svojim verskim prepričanjem, ali zagotoviti razumevanje, zakaj vernik trpi zaradi trpljenja, je lahko tipičen poklicni izziv za pastoralnega svetovalca.