Ortotičar je certificiran zdravstveni delavec, ki sodeluje z zdravniki pri izdelavi in namestitvi naramnic in opornic za paciente. Naramnice so prilagojene za bolnike, ki imajo poškodbe hrbtenice ali okončin, kot tudi za tiste, ki so rojeni z ali razvijejo deformacije stopal, okončin ali hrbtenice. Ortotiki so odgovorni za upoštevanje individualne situacije in zdravstvenih potreb vsakega pacienta.
Ortotiki sodelujejo z različnimi zdravstvenimi delavci, da svojim pacientom predpišejo ustrezne naramnice in opornice. Da bi ustrezal enemu bolniku, se ortotičar običajno sreča s pacientovim zdravnikom, podiatrom in fizioterapevtom. Ortotičar bo sodeloval tudi s tehnikom, ki pomaga pri številnih vidikih vgradnje naramnic ali opornic. Pacient mora imeti zdravniški recept za oskrbo ali storitve ortologa.
Ortotičar predlaga ustrezne orteze glede na potrebe pacienta. Prvi korak pri predlaganju ortoze je zdravniški pregled. Ortolog mora upoštevati zdravstveno stanje osebe, pa tudi vsakodnevne dejavnosti pacienta ter jih uporabiti pri utemeljitvi kakršnega koli priporočila splošnemu zdravniku. Vrste ortoz vključujejo izdelane opornice, obutev po meri, vložke, naramnice za hrbet, vratne naramnice in kirurške podpore.
Delo ortotičarja zahteva veliko mero ročne spretnosti in kreativnosti, saj bo pogosto najprej izdelal mavec, da bo lahko videl, kako bo ortotik deloval s pacientovim udom. Napravo običajno izdelajo tehniki, njihovo delo pa nadzira ortotičar. Ortotičar bo pacientu prilagodil napravo in opisal, kako jo uporabljati. Pogosto bodo predlagali tudi fizikalno terapijo, da bi iz naprave kar najbolje izkoristili funkcionalnost.
Orhtotisti imajo pogosto stalen odnos z vsakim pacientom. Potem ko je bolniku predpisana in nameščena ortoza, bo sledilo določeno obdobje, ko bo potekalo spremljanje. Ortotičar spremlja, da se recept dobro prilega, da deluje, kot bi moral, in da prepozna morebitne težave, ki jih povzroča ortoza. Včasih bo morda treba spremeniti ali izboljšati ortopedsko napravo. To je mogoče storiti brez recepta; vse večje spremembe na receptu pa mora najprej odobriti pacientov splošni zdravnik.
Čeprav se usposabljanje uradno začne kot odrasla oseba, obstajajo srednješolski tečaji, ki lahko pomagajo pripraviti bodočega ortotičarja na kariero na tem področju. Predmeti biologije, kemije in fizike so bistvenega pomena, in če je možnost, je treba računalništvo vključiti v predmetno delo. Po srednji šoli obstaja več različnih poti, po katerih lahko postanete certificirani ortotičar.
Nekatere šole ponujajo dodiplomske programe, ki bodo vodili do diplome iz ortotike. Obstajajo tudi certifikacijski programi za ljudi, ki si pridobijo ali so že pridobili diplomo iz druge smeri. Zahteve za izobraževanje se razlikujejo glede na državo, zgoraj omenjena pot do certificiranja pa velja samo za zahteve ZDA in tiste, ki jih ureja Ameriški odbor za certifikacijo v ortotiki in protetiki (ABC).
Certificirani ortotiki delajo v različnih okoljih, vključno z bolnišnicami, rehabilitacijskimi centri in industrijskimi zdravstvenimi centri. Mnogi ortotiki imajo svoje zasebne ordinacije, kjer pacienti obiskujejo ambulantno. Kariera ortotičarja je lahko zelo koristna, saj imajo ortotiki prilagodljivost pri delu v različnih okoljih, lastnem podjetju in izboljšanju življenja pacientov vseh starosti in okolij.