Na splošno okrajni sodnik vodi sojenja, sodi in mora nenehno raziskovati in slediti spremembam zakona. Vodenje sojenja zahteva, da sodnik obravnava spore in odloči, kdo naj zmaga v zadevi. Za odločanje v sojenju mora sodnik poznati pravila vodenja sojenja. Prav tako mora razumeti zakone, ki nadzorujejo določeno zadevo. Sodnik mora imeti tudi spretnosti za pisno objavo odločitev.
V preteklosti so v ZDA na primer morali državni in zvezni sodni sodniki rutinsko potovati na številne lokacije v določeni geografski regiji, da bi obravnavali zadeve. Ljudje so različne lokacije z regijo omenjali kot vezje; tako je nastal izraz okrajni sodnik. Danes je večja verjetnost, da bo okrajni sodnik dodeljen samo enemu sodišču.
Za opravljanje sodnih nalog mora okrajni sodnik poznati poslovnik, ki nadzoruje, kako zadeve potekajo skozi sodišče. Namen teh pravil je zagotoviti pravičnost v sodnem postopku. Sodnik mora razumeti, kako uporabiti ta pravila, ko odvetniki vložijo nasprotujoče si predloge ali se ne strinjajo glede pomena ali razlage pravil. Poleg tega višja sodišča pogosto odločajo o tem, kako uporabiti določeno pravilo, ki lahko določi, kako mora sodnik okrožnega sodišča uporabiti določeno pravilo. To od sodnika zahteva, da ostane pozoren na vse odločitve, ki nadzorujejo, kako je treba odločati o določenih zadevah.
Okrajni sodnik mora vedeti tudi, kako uporabiti pravila o dokazih v zadevi. Ta pravila določajo, katere vrste dokazov – vključno z pričanjem, dokumenti, premoženjem – lahko sodnik sprejme na sodišče. Nasprotno pa lahko pravila zahtevajo, da sodnik izloči določene dokaze. Tudi dokazna pravila se nenehno spreminjajo.
Razumevanje pravil postopka in pravil o dokazih omogoča okrajnemu sodniku, da vodi sojenje. Okrajni sodnik mora sojenje voditi na nevtralen način, kar pomeni, da sodnik ne more pokazati pristranskosti proti ali za eno stranko. Različna pravila, ki urejajo sojenje, pomagajo sodniku, da ostane enakopraven.
Okrajni sodnik mora napisati tudi posebne vrste pravnih dokumentov, kot sta sodba ali odredba. Sodba vsebuje dejanske ugotovitve sodišča in obrazložitev, ki podpira odločitev sodišča v posamezni zadevi. Odredba lahko vsebuje tudi ugotovitve dejstev; vendar je običajno bolj jedrnat kot sodba. Sodnik te dokumente strukturira v posebni obliki, kot zahtevajo pravila o pristojnosti.