Okoljski ekonomist preučuje okoljski pomen ekonomskih odločitev z uporabo teorij ekonomske analize. Od projektov do politike bodo ekonomisti teze preučili trenutno ali potencialno uporabo virov in bodo svetovali javnosti, vladam in poslovnim voditeljem o posledicah okoljskih učinkov. Okoljski ekonomisti sodelujejo tudi pri preoblikovanju analitičnih ekonomskih modelov in pri razvoju novih za reševanje kompleksnih vprašanj, povezanih z okoljsko ekonomijo. Ta proces vključuje tudi iskanje načinov za pripisovanje ekonomske vrednosti okolju in ugotavljanje, kako je ta vrednost povezana z večjim gospodarstvom.
Okoljski ekonomisti, ki delajo za vlado ali poslovno organizacijo, si lahko prizadevajo za dodelitev gospodarske vrednosti zemljišču, tako da lahko vodje ocenijo poslovni predlog. Del te ocene bo vključeval ugotavljanje vpliva razvoja na okolje v gospodarskem smislu. Tudi okoljski ekonomist bi lahko sodeloval neposredno z vladnimi voditelji pri oblikovanju ali ocenjevanju javne politike, v kateri se trgovina in okolje križata med gospodarskim odločanjem.
Ne glede na specifično delo okoljski ekonomist te naloge običajno opravi z uporabo tradicionalnih analitičnih modelov stroškov in koristi. Takšni ekonomisti uporabljajo te modele za ugotavljanje političnih in projektnih odločitev. Ti modeli vključujejo tehtanje vseh možnih koristi in povezanih stroškov. S tradicionalno ekonomijo je dokaj enostavno oceniti težke stroške, kot je možni učinek na davčne prihodke ali donosnost predlaganega projekta. Ocenjevanje vpliva na okolje pa vključuje številne druge zapletene nianse.
Okoljski ekonomisti se pogosto znajdejo, da vstopajo na neznano ozemlje. Okoljski ekonomist bo morda moral dodeliti vrednost na nove načine, ki v takratni ekonomski teoriji še niso bili učinkovito modelirani. V takem trenutku bo moral ekonomist razviti novo teorijo in nove modele, da bo učinkovito ocenil situacijo in pripisal vrednost. Situacija bi lahko zahtevala tudi ponovno oceno trenutne teorije in prilagoditev orodij ekonomske ocene.
Pripisovanje vrednosti okolju predstavlja številne izzive. Glavni izziv je, da je pripisovanje denarne vrednosti okolju neulovljiv proces. Za ponazoritev, ekonomist, ki se ukvarja s povezanimi okoljskimi stroški, bo morda moral ugotoviti stroške čiščenja zemljišča za razvojni projekt. Med temi težavami je pripisovanje stroškov stvarem, kot so vpliv erozije tal, uničenje habitata, potencialno onesnaževanje, kakovost življenja bližnjih prebivalcev in morda celo prispevki k podnebnim spremembam. Predvsem pa mora okoljski ekonomist natančno izmeriti te stroške, da ustrezno prenese koristi in ovire takšnega razvoja.
Zato so takšni ekonomisti večplastni. Posvetujejo se s številnimi drugimi strokovnjaki, kot so okoljski znanstveniki, da bi natančno opredelili in količinsko opredelili gospodarski vpliv. Delo se ne konča z zbiranjem in analizo podatkov; zahtevani podatki morda sploh ne obstajajo. Namesto tega morajo okoljski ekonomisti v sodelovanju z drugimi strokovnjaki razviti nove modele in teorije. Nato morajo te informacije razširjati širokemu krogu ljudi – včasih celo javnosti, ko so okoljski učinki predlagane gospodarske situacije resni – ne glede na potencial dobička za vložene strani.