Zavarovalniški odvetnik v slabi veri pomaga tistim tožnikom, ki menijo, da jim je bilo zavarovalno kritje nepravilno zavrnjeno. Zavarovanje je oblika zaščite, pri kateri posameznik finančno tveganje nesreče prenese na zavarovalnico; zavarovanec plača premije in v zameno za plačilo teh premij zavarovalnica obljubi plačilo njegovih računov, če pride do določenega dogodka ali nesreče. Na primer, avtomobilsko zavarovanje bo plačalo zavarovančev zahtevek, ko se zgodi prometna nesreča, medtem ko bo zdravstveno zavarovanje plačalo zdravstvene račune zavarovanca, če je bolan. Zavarovalnice morajo pri pregledu in odobritvi ali zavrnitvi zavarovalnih zahtevkov ravnati v dobri veri, če tega ne storijo, lahko pride do tožbe in pravne odgovornosti.
Vse zavarovalnice v Združenih državah morajo spoštovati nekaj, kar se imenuje »zaveza dobre vere in poštenega poslovanja«. To pomeni, da ima zavarovalnica pravno obveznost, da je poštena do svojih zavarovancev. Poštenost vključuje preiskovanje zahtevkov na razumen način in izplačilo, ko je določena situacija pokrita s polico ali ko bi pogoji police privedli do razumnega zavarovanca, da sumi, da bo določena situacija pokrita. Če zavarovalnica krši to zavezo in ravna v slabi veri, je odškodninski razlog ustrezen ukrep.
Zavarovalniški odvetnik v slabi veri bo zastopal tožnika v odškodninski tožbi. Zavarovalniški slaboverni odvetnik bo tako vložil tožbo zoper zavarovalnico pri ustreznem sodnem sistemu. Najpogosteje se zadeve obravnavajo na državnem sodišču, saj zavarovanja ni mogoče prodati čez državno mejo, zato so za zadevo pristojna državna sodišča.
Zavarovalniški odvetnik nato pomaga tožniku dokazati svojo tožbo proti zavarovalnici. Za dokazovanje takega primera mora zavarovalniški odvetnik v slabi veri pomagati tožniku pri izkazovanju, da je zavarovalnica dejansko ravnala nerazumno in nepošteno in je bila zaradi tega tožnik oškodovan. Tožnik je potem lahko upravičen do različnih odškodnin, vključno z odškodnino za dejansko škodo, ki jo je utrpela zaradi neplačila terjatve družbe. Kaznene odškodnine so pogoste tudi pri zahtevkih v slabi veri. Včasih gre za velike denarne nagrade, v katerih se zavarovalnici naloži plačilo določenega zneska, ne da bi povrnila škodo tožniku, temveč da bi kaznovala zavarovalnico in jo ali druga podjetja odvrnila od prihodnjega slabega ravnanja.