Kaj počne odvetnik za ponarejanje?

Odvetnik za ponarejanje običajno obravnava primere v zvezi s ponarejenimi podpisi na vrsti dokumentov. Ta vrsta odvetnika obravnava tudi primere, v katerih so dokumenti ustvarjeni z namenom goljufije ali zavajanja druge osebe, organizacije ali podjetja. Poleg tega lahko ta vrsta odvetnika obravnava tudi primere, v katerih njegova stranka ni ustvarila ali podpisala ponarejenih dokumentov, ampak je bila namesto tega najdena pri posesti. Ko je oseba obtožena ponarejanja, je naloga njenega odvetnika, da jo brani na sodišču in prepreči kazen, kot so zapor in denarne kazni. Kadar to ni mogoče, lahko odvetnik za ponarejanje namesto tega poskuša zagotoviti najnižje možne kazni za svojo stranko.

Zanimivo je, da obstaja veliko vrst primerov, ki jih lahko obravnava odvetnik za ponarejanje. Marsikdo najbolj pozna primere, ko posameznik ponaredi podpis drugega. To se lahko zgodi s podpisovanjem pogodb, potrdilom o kreditnih karticah ali celo čeki. Druga vrsta ponarejanja vključuje ustvarjanje dokumentov z namenom zavajanja drugega, tudi če so podpisi na dokumentih zakoniti. Odvetnik za ponarejanje lahko obravnava tudi primere, v katerih je papirnati denar ponarejen, ali celo tiste, ki vključujejo ponarejanje oblikovalskega blaga in umetnin.

Ponarejanje se marsikje šteje za kaznivo dejanje. Težko kaznivo dejanje je huda vrsta kaznivega dejanja, za katero je oseba pogosto kaznovana z zaporno kaznijo in trajno kazensko evidenco. Glavna odgovornost odvetnika za ponarejanje je lahko prepričati sodnika ali poroto, da je njegova stranka nedolžna. To lahko poskuša storiti tako, da predloži dokaz, da njegova stranka sploh ni bila vpletena v ponarejanje. V nekaterih primerih pa lahko ta vrsta odvetnika poskuša dokazati, da je njegova stranka videla, ravnala s ponarejenim predmetom ali ga uporabljala, vendar se ni zavedala, da je ponaredil.

Včasih bo tudi odvetnik za ponarejanje poskušal prepričati sodišče, da je njegova stranka menila, da ima zakonsko pravico podpisati ime druge osebe. V mnogih jurisdikcijah je to prepričanje lahko dovolj, da obtoženca osvobodi obtožbe ponarejanja. Na primer, če stranka A dovoli stranki B, da namesto njega podpiše dokumente in si pozneje premisli, stranka B morda ne odgovarja za ponarejanje, če je stranka A nikoli ni obvestila o preklicu dovoljenja.

Odvetnik za ponarejanje lahko včasih uporabi zastrupitev tudi kot obrambo za svojo stranko. Na primer, če je stranka sodelovala pri ponarejanju, ko je bila pijana, je to ponekod lahko ustrezna obramba. Glede na pristojnost to morda ne pomeni, da je stranka popolnoma nedolžna, lahko pa se z obrambo pokaže, da se takrat ni zavedal, da je storil kaznivo dejanje, ali da ni imel nadzora nad sabo.