Pooblaščeni odvetnik se lahko odloči, da bo svojo prakso osredotočil na katero koli področje prava, ki ga zanima. Mnogi odvetniki se odločijo za izvajanje kazenskega prava tako, da bodisi zastopajo vlado kot tožilec ali okrožni državni tožilec bodisi tako, da postanejo zagovornik in zastopajo posameznike, ki so bili obtoženi kaznivega dejanja. Na področju kazenskega prava lahko odvetnik dodatno specializira svojo prakso tako, da postane odvetnik za kazniva dejanja. Odvetnik za kazniva dejanja je odvetnik, ki bodisi preganja kazniva dejanja bodisi zastopa tiste, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj.
V večini pravosodnih sistemov po svetu so kazniva dejanja razdeljena v dve glavni kategoriji – kazniva dejanja in prekrške. Kazniva dejanja prekrškov so običajno kazniva dejanja, ki so nenasilne narave, kot so kraje v trgovini, posedovanje marihuane ali prostitucija. Težja kazniva dejanja so hujša kazniva dejanja, kot so rop, trgovina z mamili ali posilstvo. Posledično je za kazniva dejanja prekrška pogosto zagrožena najvišja kazen zapora do enega leta ali dveh, za kazniva dejanja pa so možne precej daljše možne kazni.
Ko je oseba obtožena kaznivega dejanja, bo za pregon zadeve dodeljen tožilec ali okrožni državni tožilec. Na številnih tožilstvih je za kazniva dejanja dodeljen odvetnik za kazniva dejanja, medtem ko odvetnik za prekrške vodi pregon za prekrške. Odvetniki z več izkušnjami so običajno tisti, ki se ukvarjajo s pregonom hujših kaznivih dejanj. Z vidika tožilstva je naloga odvetnika za kazniva dejanja zagotoviti, da je obtoženec obsojen za kaznivo dejanje, za katero je obtožen.
Obtoženec, ki je bil obtožen kaznivega dejanja, pogosto najame odvetnika za kazniva dejanja, ki ga zastopa v sodnem postopku. Odvetnik, ki zastopa obdolženca, bo najprej poskušal zagotoviti izpustitev obdolženca pod garancijo ali varščino. V mnogih primerih bo to zahtevalo vložitev predloga na sodišču in udeležba na obravnavi v imenu obdolženca.
Naslednja faza kaznivega dejanja je preiskava in analiza zadeve, ki jo ima tožilstvo zoper obdolženca. To lahko vključuje pregled oprijemljivih fizičnih dokazov in/ali dokončanje izjav s pričami. Ko je primer zoper obdolženca analiziran, bo odvetnik za kazniva dejanja pogosto preučil možnost sklenitve sporazuma o priznanju krivde s tožilstvom, če je obdolženec dejansko kriv in se zdi, kot da ima tožilstvo dovolj dokazov, da obdolženca obsodi.
Če sporazum o priznanju krivde ni možnost, bo zadevo pripravil za sojenje odvetnik za kazniva dejanja. Sojenje lahko poteka pred sodnikom ali poroto. Naloga zagovornika v tej fazi je braniti obdolženca in vložiti dovolj dvoma v mislih sodnika ali članov porote, da zagotovi oprostilno sodbo.