Naravni terapevt je zdravstveni delavec, ki uporablja različne tehnike za zdravljenje uma ali telesa osebe ali za preprečevanje bolezni. Oseba v tem poklicu lahko deluje kot izvajalec primarne zdravstvene oskrbe ali v povezavi z zdravnikom ali drugim izvajalcem primarne zdravstvene oskrbe. V nekaterih primerih lahko zdravnik, kiropraktik ali drug zdravstveni specialist pacienta napoti k naravnemu terapevtu. Ta vrsta ponudnika lahko uporablja tehnike, ki se zelo razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo tradicionalni zdravniki.
Prva stvar, ki bi jo lahko naredil naravni terapevt, je, da oceni življenjski slog svojega pacienta. Če ima bolnik na primer prekomerno telesno težo, kadi in sedeče, se lahko pred predpisovanjem kakršnega koli drugega zdravljenja priporoča sprememba življenjskega sloga. Naravni zdravstveni delavec lahko predpiše zdravo prehrano, sestavljeno iz polnovrednih, svežih živil; načrt vadbe; načrt za prenehanje kajenja; in druge vrste sprememb življenjskega sloga. Na splošno je cilj bolnika spodbuditi k bolj naravnemu, ekološko zdravemu načinu življenja.
Ko se pacient zaveže, da bo naredil kakršne koli potrebne spremembe življenjskega sloga, lahko naravni terapevt priporoči vitaminske dodatke. Odvisno od tega, ali želi bolnik izboljšati svoje splošno zdravje ali upa, da bo zmanjšal ali odpravil potrebo po zdravilih na recept za posebne zdravstvene težave, je morda primeren multivitamin ali določena prehranska dopolnila. Naravni terapevt mora dobro razumeti, katera zelišča, vitamini in drugi dodatki so primerni za katera stanja.
Naravni terapevt deluje pod predpostavko, da na človekovo fizično zdravje vpliva njegovo duševno in duhovno zdravje, zato lahko terapevt priporoči jogo, meditacijo ali druge metode za lajšanje stresa. Terapevt lahko zagotovi ali priporoči svetovanje o duševnem zdravju, če je to upravičeno. Prav tako lahko bolnikom da nasvete za boljši spanec, kar lahko izboljša zdravje.
Naravne terapije se lahko precej razlikujejo od običajnih zdravil. Nekatere terapije so lahko komplementarne, kar pomeni, da jih je mogoče uporabljati skupaj s tradicionalnimi zdravljenji, druge pa so daleč od tega, kar bi lahko predpisal zdravnik. Spet druge lahko priporočamo le do določene točke bolezni, po kateri se lahko kot zadnja možnost uporabi tradicionalni kirurški poseg ali zdravila. Pogosto je cilj pomagati bolniku doseči dobro zdravje, ki ni odvisno od zdravil ali drugih tradicionalnih terapij, hkrati pa ga ne ogrožati zaradi neustrezno vodene bolezni.