Mikroskopist je znanstvenik, ki z mikroskopom preučuje strukture in sestavo širokega spektra materialov. Na splošno bo pripravila svoje vzorce, si jih ogledala pod mikroskopom, zabeležila svoje zaznave ter posnela ali fotografirala mikroskopske slike. Ljubiteljski mikroskopist lahko uporabi preprost svetlobni mikroskop za pregled večjih vzorcev, od čebulnih olupkov do lasnih mešičkov. Ko mikroskopistka napreduje pri svojem delu, lahko uporablja bolj zapletene instrumente, kot so kontrastni svetlobni mikroskopi ter skenilni elektronski in tunelski elektronski mikroskopi. Tunelski elektronski mikroskopi omogočajo najnaprednejšim mikroskopiscem preučevanje posameznih atomov in molekul.
Mikroskopija se uporablja na skoraj vseh področjih znanstvenih študij. Na primer, veliko mikroskopistov dela v citologiji ali anatomiji. Pod mikroskopom lahko iščejo rakave celice, patogene, ki se prenašajo s krvjo, bakterije ali viruse. Nekateri mikroskopisti lahko iščejo le posebne materiale, kot so rakave celice. Če so celice prisotne, sta zdravnik in pacient obveščena o rezultatih in delo mikroskopisca se s tem konča. Drugi mikroskopisti lahko delajo na raziskovanju načinov širjenja rakavih celic, kako virusi mutirajo in kaj ubija določene vrste bakterij.
Vsi mikroskopisti ne preučujejo materialov, ki se nanašajo na človeško telo. Nekateri preučujejo rastlinsko in živalsko življenje. Na primer, lahko pregledajo vzorce vode, da ugotovijo, kakšne bakterije ali toksini so v vodi.
Vendar mikroskopistu ni treba preučevati živih organizmov. Geoznanstveniki na primer uporabljajo transmisijske elektronske mikroskope za preučevanje geoloških materialov v nanometrskem merilu. Posledično se lahko naučijo več o kemični sestavi, oksidaciji in preperevanju različnih geoloških formacij.
Glede na to, za katero področje študija se mikroskopist zanima, obstaja nešteto poklicnih možnosti. Strokovnjaki lahko najdejo priložnosti za delo na področju medicine, biologije in geologije. Na voljo so tudi priložnosti na področju forenzike, elektronike in živilstva. Na splošno so mikroskopisti najeti za delo na univerzah, bolnišnicah in medicinskih šolah. Prav tako lahko iščejo zaposlitev v muzejih, vladnih agencijah, neodvisnih laboratorijih in velikih korporacijah.
Za nekoga, ki želi postati mikroskopistka, je najbolje, če konča štiriletne naravoslovne tečaje v srednji šoli. Pridobitev štiriletne diplome iz biologije, kemije, geologije ali fizike je priporočljiva, še posebej za nekoga, ki želi delati v bolj zapletenem okolju, ki temelji na raziskavah. Obstaja veliko dvoletnih tečajev mikroskopije, ki učijo osnove. Dvoletni programi so idealni za ljudi, ki si želijo kariero mikroskopskega tehnika.