Literarni urednik bere in ocenjuje leposlovje, kot so kratke zgodbe, ali nefikcijo, kot so recenzije, za publikacijo. Lahko tudi napiše dela za objavo ter pripravi dela drugih pisateljev za objavo. Literarni uredniki delajo za knjižne založbe, revije ali časopise. Namesto običajnih komercialnih del obravnavajo literarna ali akademska dela. Natančne naloge literarnega urednika so odvisne od posamezne publikacije in od tega, ali delo opravlja polni delovni čas ali samostojno.
Samostojni literarni uredniki običajno delajo za številne različne publikacije kot svetovalci. Pomagajo lahko pri načrtovanju vsebine publikacije in prenovijo nekatere prispevke piscev. Samostojni literarni urednik se lahko specializira za določeno področje, na primer delo samo za akademske tiskovine. Lahko napiše tudi izvirna dela za eno ali več publikacij.
Literarni uredniki poskrbijo, da vsi deli ustrezajo vsebinskim in slogovnim smernicam revije, časopisa ali knjižne založbe. Uredniki knjig pogosto porabijo večino svojega časa za pregledovanje predlogov in komunikacijo s pisci. Literarni uredniki, zaposleni v časopisih, se običajno ukvarjajo s pisci ocen in pripravljajo njihovo vsebino za vikend ali druge priloge. Uredniki literarnih revij običajno sprejmejo zgodbe pisateljev in poskrbijo, da so dolžina, slog in besedilo v skladu s standardi publikacije.
Medtem ko nekateri literarni uredniki sprejemajo predloge pisateljev, na primer recenzirajo določeno knjigo, lahko drugi izdajo naloge. Literarni urednik pogosto komunicira po elektronski pošti ali telefonu s skupino pisateljev, ki redno prispevajo k publikaciji. Literarni uredniki običajno objavljajo tudi oglase, s katerimi spodbujajo nove pisce, da oddajo dela v publikacijo. Zagotavljajo, da imajo pisci dostop do smernic, ki vključujejo minimalno ali največje število besed in posebnosti sloga.
Naloge literarnega urednika običajno vključujejo veliko lektoriranja in urejanja kopij. Literarni uredniki morajo temeljito prebrati materiale, ki jih pošljejo pisci, da popravijo vsak del tako, da ustreza formatu in slogu publikacije. Urednik običajno popravi črkovalne, slovnične in ločilne napake ter lahko skrajša stavke ali odstavke, da bodo bralcu bolj jasni in jedrnati. Literarni uredniki preverjajo tudi kontinuiteto v zgodbah. Na primer, moral bo paziti na nedoslednosti, kot je lik, za katerega se v enem poglavju razkrije, da je alergičen na školjke, kasneje pa v knjigi mimogrede naroči večerjo s kozicami.