Art terapija se imenuje tudi kreativna terapija ali ekspresivna terapija. Skrbi za spodbujanje psihičnega in fizičnega počutja bolnikov. Umetniški terapevt je nekdo s strokovnim usposabljanjem in certifikatom za umetniško terapijo.
Diploma in magisterij iz predmeta, povezanega s terapijo, sta zahtevani kvalifikaciji za to področje. Pomaga imeti formalno umetniško usposabljanje ali ozadje poučevanja umetnosti. Običajno so potrebne tudi nekatere praktične izkušnje v socialni službi ali nekatere nadzorovane klinične izkušnje.
V ZDA številne države zahtevajo, da umetniški terapevti pridobijo registracijo (ATR) pri neodvisnem odboru za poverilnice, kot je Art Therapy Credentials Board, Inc (ATCB). Odbor opravi tudi pisni izpit in uspešnim udeležencem podeli certifikat odbora (BC). Umetniški terapevti morajo ohraniti ta certifikat z nenehnim izobraževanjem.
Delo vključuje delo z ljudmi s čustvenimi težavami, osebami s travmami in invalidi. Umetniški terapevti delajo tudi z ljudmi, ki se zdravijo, z ljudmi na rehabilitaciji in neozdravljivo bolnimi. Terapevti lahko delajo z otroki, mladostniki, starejšimi posamezniki, pari, družinami, skupinami in skupnostmi.
Umetniški terapevti delajo v posvetovanju z zdravniki, medicinskimi sestrami, zdravstvenimi specialisti in drugimi terapevti. Umetniški terapevti so običajno zaposleni v bolnišnicah, hospicih, šolah in drugih javnih organizacijah. Nekateri umetniški terapevti opravljajo samostojno svetovalno delo.
ATCB je določil določene etične standarde za poklic. Umetniški terapevti lahko prevzamejo le primere, za katere so popolnoma usposobljeni. Ne morejo vzeti primera, ki ga že obravnava drug terapevt brez vednosti in dovoljenja tega terapevta.
Umetniški terapevt ne more zavrniti zdravljenja pacientov na podlagi diskriminatornih razlogov. Terapevt mora pacientu jasno razložiti postopek in koristi terapije. Pri svetovanju pacientom morajo biti likovni terapevti neobsojajoči, prilagodljivi in duševno močni. Poklicna diskrecija je bistvena.
Za začetek bo likovni terapevt ocenil pacienta, da ugotovi, ali je umetniška terapija zanj ustrezna oblika zdravljenja. Terapevt lahko nato izbere primerno obliko umetniške terapije ali pa pacientu pusti, da izbere eno po lastni izbiri. Likovni terapevt pacientu da na voljo potreben umetniški material.
Pacienta se nato spodbuja k delu na umetniškem delu. Likovni terapevt lahko daje napotke, vendar pacientu ne pove, kaj naj naredi. Ko je umetniško delo končano, se lahko terapevt o tem pogovori s pacientom.
S spodbujanjem ustvarjalnega in produktivnega dela umetniški terapevti pomagajo ljudem, da pridobijo osebne vpoglede, razvijejo samospoštovanje in razvijejo boljše komunikacijske veščine. Ustvarjalna terapija lahko služi kot olajšava za bolnike, ki se spopadajo z bolečim zdravljenjem in psihološkimi travmami. Ekspresivna terapija lahko poveča čustveno odpornost in daje ljudem občutek nadzora nad svojim življenjem.