Krščanski psiholog se običajno razlikuje od krščanskega svetovalca. Oba lahko svetujeta ljudem s težavami v njihovem življenju ali z duševnimi boleznimi, vendar je krščanski psiholog običajno licencirani psiholog, ki je opravil doktorsko delo iz psihologije in pridobil diplomo iz psihologije ali doktorja znanosti. Ti strokovnjaki so poleg tega izpolnili vse zahteve za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti v svoji matični državi ali državi. Kar naredi to osebo za »krščansko« usmerjenega terapevta je, da ima močno krščansko prepričanje, ki lahko v celoti ali delno vpliva na delo, ki ga opravlja, kar bi lahko vključevalo individualno terapijo, šolsko svetovanje, svetovalce, svetovalce članov določene cerkve oz. poučevanje.
Krščanski psiholog ni nujno omejen na zdravljenje samo kristjanov in lahko zdravi vsakogar zaradi njegove ali njene izobrazbe. Vendar pa se lahko pojavijo težave, če stranka meni, da so svetovalna stališča vsiljiva ali v nasprotju z osebnimi prepričanji, kar pa ni naloga psihologa. Oznaka »kristjan« ljudem najpogosteje pomaga izbrati psihologe, pri čemer se odločijo, ali želijo kakršno koli obliko razprave, ki temelji na veri v kontekstu terapije, in ali naj bo ta vera krščanska. Tisti ljudje, ki nimajo močnih verskih prepričanj ali prakticirajo drugo vero, se ne bi odločili za krščanskega psihologa.
Po drugi strani pa oglaševanje vere tega svetovalca pritegne toliko ljudi, kolikor se jih odvrne. To krščanskim psihologim omogoča različne stvari. Nekateri delajo v zasebnih pisarnah, kjer lahko izvajajo individualno, skupinsko ali družinsko terapijo z ljudmi, ki delijo podobno vero. Ti svetovalci bi lahko vodili tudi skupine za obravnavo tesnobe, depresije ali izgube s krščanskega in psihosocialnega vidika. Obstaja veliko cerkva, ki zdaj prosijo pare za predporočno svetovanje, in odobreni krščanski psiholog, ki dela v zasebnem okolju, bi to lahko opravil.
Psihologa bi lahko zaposlila cerkev za svetovanje, bodisi brezplačno ali poceni za člane cerkve, in lahko še vedno opravlja številne zgoraj navedene dejavnosti. Nekateri od teh psihologov bi lahko bili svetovalci pripadnikom verskega reda. Ne štejejo se vedno za krščanske psihologe in so lahko duhovniki, redovnice ali ministranti, ki imajo diplomo iz psihologije. Del njihove službe bi lahko bil pomoč tistim, s katerimi delajo in živijo.
Krščanskim psihologom so morda na voljo delovna mesta kot šolski svetovalci ali psihologi. Krščanske šole morda potrebujejo prav toliko podpore za duševno zdravje za učence. Šole morda potrebujejo strokovnjake za učenje, ki lahko diagnosticirajo učne težave, izvajajo izobraževalne teste in predlagajo načine za obvladovanje učnih težav doma in v šoli.
Krščanski psihologi lahko poučujejo tudi, običajno bodisi pouk psihologije v krščanskih srednjih šolah ali na krščanskih šolah. Na fakultetah, ki so krščanske orientacije, bi lahko bili ti psihologi najbolj koristni. Lahko govorijo o tem, kako združiti psihologijo in svetovanje na podlagi vere ter študentom pomagati pri preučevanju vseh potrebnih vidikov psihologije, hkrati pa komentirajo, kako to velja za deljenje vere s strankami.
Neprijeten vidik tega naslova je, da je izjemno širok. Med različnimi krščanskimi sektami so v duhovnih prepričanjih velike razlike. Zlasti v zasebnih terapijskih okoljih bo krščanski psiholog morda moral biti nekoliko bolj odprt glede vrste krščanstva, ker lahko prevelik razkol med duhovnimi prepričanji v klientu in svetovalcu povzroči težave. Na splošno pa je skupna vera lahko v mnogih pogledih ugodna.