Kriobiolog preučuje učinke nizkih temperatur na žive organizme ter biološke materiale in sisteme. Izraz je kombinacija grških besed kyros ali mraz in bios ali življenje. Kriobiologa med drugim morda zanima, kako organizem ostane topel pri temperaturah, ki so nižje od normalnih, ali v suspendirani animaciji. Celice, organe in cele organizme lahko preučuje kriobiolog, ki eksperimentira s temperaturami, ki segajo od zmerne hipotermične do kriogene ali globokega zmrzovanja. Večina kriobiologov je raziskovalcev zasebnih podjetij ali vladnih agencij ali učiteljev, povezanih z večjimi raziskovalnimi univerzami.
Kot uporabna znanost se kriobiologija ukvarja predvsem s konzerviranjem in shranjevanjem pri nizkih temperaturah. Primarno znanstveno društvo je Društvo za kriobiologijo, ustanovljeno leta 1964. Namen društva je spodbujati znanstveno raziskovanje in razumevanje med kriobiologi ter razširjati njihovo znanje v dobro človeštva.
Kriobiologa zanima veliko različnih tem. Naravna kriobiologija je študija o tem, kako nizke temperature vplivajo na žuželke, rastline in vretenčarje. Nekateri od teh organizmov so se naučili preživeti temperature pod lediščem z izdelavo biomolekul, ki delujejo kot sredstvo proti zmrzovanju. Kriobiologi lahko preučijo, kako te biomolekule delujejo in kakšne praktične in komercialne aplikacije bi lahko imele.
Veja kriobiologije, ki deluje na ubijanje in ne ohranjanje celic, je kriokirurgija. Kriokirurgija zdravi bolezni, kot so bradavice, majhni kožni raki in madeži. Bolnikove celice so izpostavljene zelo hitremu hlajenju, pogosto z uporabo tekočega dušika. Kriobiolog lahko sodeluje s kriokirurgom in preučuje, kako ledeni kristali, ki nastanejo v ciljnih celicah, raztrgajo te celice.
Nekateri kriobiologi so specializirani za krioprezervacijo ali postopek, s katerim se celice in cela tkiva ohranijo pri nizkih temperaturah. Ta tehnika je neposredno uporabna za presaditev organov. Ti kriobiologi si prizadevajo narediti zamrzovanje in odmrzovanje organov za presaditev varen in praktičen proces, ki ohranja darovana tkiva živa za nedoločen čas. Krioprezervacija se uporablja tudi pri zdravljenju plodnosti, saj vedno več ljudi zamrzne in kasneje uporabi svojo spermo, jajčeca in zarodke.
Krionika je druga veja kriobiologije. Ta praksa ohranja organizme in ljudi za prihodnjo oživitev, tako da jih shranjuje pri tako nizki temperaturi, da se metabolizem in razpad ustavi. Upamo, da bo v prihodnosti mogoče rešiti problem, ki presega trenutno raven tehnologije. Kriobiolog se lahko zanima tudi za boj proti ozeblinam ali preučevanje vitrifikacije.
Kriobiologija je specializacija, ki je običajno ne ponujajo številne dodiplomske ustanove. Posledica tega je, da se študenti običajno za dodiplomski študij osredotočajo na biologijo in se kot podiplomski študenti osredotočajo na kriobiologijo. Dodaten dodiplomski študij mikrobiologije, biofizike ali biokemije je lahko v pomoč. Kriobiolog običajno potrebuje magisterij ali doktorat, da si zagotovi raziskovalno ali učno mesto. Magistrski študij lahko zahteva dodatni dve leti študija, doktorski študij pa doda še štiri do šest.
Zaposlitev običajno vključuje raziskave za zasebno podjetje ali vladno organizacijo. Na primer, agencija, kot je Rdeči križ, lahko zaposli kriobiologa, ki pomaga izboljšati ohranjanje človeških organov za presaditev. Nekateri kriobiologi opravljajo neodvisne raziskave kot profesorji na univerzah.
Večina teh znanstvenikov dela v laboratorijskem okolju s kemikalijami, kot je tekoči dušik, ali v hladnem podnebju. Konkurenca za raziskovalna mesta in štipendije je lahko močna, vendar večina kriobiologov začne delati na tem področju, medtem ko študenti delajo kot laboratorijski ali raziskovalni asistenti. Kriobiologi bi morali biti sposobni delati tako v skupinah kot posamezno. Ker je kriobiologija področje, ki se hitro spreminja, se mora kriobiolog vedno zavedati novih raziskav in napredka.