Koordinator oskrbe na domu je strokovnjak, običajno na medicinskem področju, ki skrbi za oskrbo pacientov izven bolnišnice ali zdravstvene ustanove. Čeprav so te delovne vloge lahko na različnih medicinskih področjih, jih je veliko na področjih geriatrije, pooperativnega zdravljenja ali področij, povezanih z oskrbo invalidov. Najsplošnejša definicija koordinatorja oskrbe na domu je nekdo, ki skrbi, da so starejši, invalidi, pooperativni bolniki ali kdorkoli drug, ki ni sposoben skrbeti zase, prejel ustrezno oskrbo v domačem okolju.
Pomembno je razumeti, da je delovna vloga koordinatorja oskrbe na domu zelo široko opredeljena in je določena predvsem s posameznim delovnim mestom, ki ga določi delodajalec. Koordinatorji oskrbe na domu so lahko zaposleni v zasebnih podjetjih ali v lokalnih, državnih ali zveznih vladnih službah. Delujejo lahko v skladu z internimi direktivami zasebnega podjetja ali po posebnih standardih, ki jih določijo vladne pobude.
Ena posebna vloga koordinatorja oskrbe na domu je pri določanju oskrbe, ki jo posameznik morda potrebuje, ko je ta oseba odpuščena iz bolnišnice ali zdravstvene ustanove. Drug pogost primer tega, kaj počnejo koordinatorji oskrbe na domu, je povezan s področjem hospica. V obeh primerih ima koordinator oskrbe na domu običajno nekaj visokih prednostnih nalog. Ti vključujejo zagotavljanje oskrbe ran, nenehno jemanje zdravil ali katerega koli drugega obstoječega zdravstvenega stanja pacienta ter zagotavljanje, da domače okolje zagotavlja učinkovito in zadostno varnost za to osebo.
Drugi elementi tega dela lahko vključujejo komunikacijo z osebjem za oskrbo na domu v domačem okolju. To okolje je lahko pacientovo zasebno prebivališče ali skupinski dom za starejše ali invalide, ki ga financira država. Koordinator oskrbe na domu se lahko ukvarja z bolj osnovnimi določbami, kot je usklajevanje dnevne higiene in dejavnosti za tiste, ki so v njihovi oskrbi, pa tudi pomoč pri morebitnih konfliktih ali težavah, ki se lahko pojavijo.
Ker je ena od glavnih nalog koordinatorjev oskrbe na domu zagotoviti varno in učinkovito domače okolje za paciente, delodajalci pogosto zahtevajo, da imajo ti posamezniki kvalifikacije zdravstvene nege. Pooblastilo zdravstvene nege in praktične izkušnje v zdravstveni negi so ključne kvalifikacije za te vloge. Delodajalci pogosto zahtevajo tudi prikaz ustnih in pisnih komunikacijskih veščin, saj je koordinator za oskrbo na domu lahko odgovoren za obravnavo različnih oddelkov v zdravstvenih ustanovah in v domačem okolju, da načrtuje in usklajuje učinkovito in uspešno zdravstveno oskrbo izven zdravstvene mreže oz. urad izvajalca primarne zdravstvene oskrbe.
Čeprav večina koordinatorjev oskrbe na domu zagotavlja storitve za starejše in invalide, lahko v to kategorijo spadajo tudi nekatera alternativna delovna mesta. Vrhunska zdravstvena ordinacija, ne glede na to, ali gre za oskrbo ran, zobozdravstvo ali druga področja, bi lahko imela koordinatorja za oskrbo na domu, ki je primarno odgovoren za izobraževanje pacientov o pravilni oskrbi na domu zase ali za druge. Ti posamezniki morda ne potujejo redno v domača okolja, ampak so namesto tega odgovorni predvsem za distribucijo zdravstvenih in varnostnih informacij pacientom ali njihovim družinam in morda dežurni, da odgovorijo na vsa vprašanja, ki se lahko pojavijo pozneje.