Področje kmetijske ekonomije je v večini krajev široko. Kar je bila nekoč disciplina, posvečena ekonomiji upravljanja zemljišč in maksimiranju živine, se je razširila na raziskave obnovljivih virov; načrtovanje podeželja in skupnosti; programi državnih subvencij in posojil za financiranje kmetij; in med drugim okoljsko kmetijstvo. Kmetijski ekonomist lahko dela za vladne agencije na nacionalni ali lokalni ravni in pomaga pri načrtovanju matematične plati uspešne kmetijske politike. Drugi lahko sodelujejo s podjetji za načrtovanje zemljišč ali bodoče kmetije, upravljajo skupnosti ali analizirajo naložbene priložnosti, povezane s kmetijstvom. Spet drugi delajo v akademskih krogih in poučujejo kmetijske ekonomiste jutrišnjega dne.
Kmetijstvo je pomemben del nacionalnega programa vsake države. Države z močnimi kmetijskimi sistemi so sposobne biti samozadostne, tiste, ki so se naučile čim bolj izkoristiti svoje naravne vire, pa so v mnogih pogledih bolj stabilne tako na notranjih kot mednarodnih frontah. Vendar pa se podpora zdravemu kmetijskemu gospodarstvu običajno ne zgodi sama od sebe. Prakse, ki so dobre za kmetijsko skupnost v eni generaciji, morda sčasoma ne bodo trajnostne, tako kot se lahko kmetijstvo in dejavnosti upravljanja s hrano, ki so namenjene koristi državi kot celoti, izkažejo za škodljive za podeželske skupnosti, ki se jih dotikajo. Naloga kmetijskega ekonomista je analizirati dano kmetijsko situacijo, nato pa pripraviti strategijo načrta za njeno vzdrževanje in maksimiranje skozi čas v obojestransko korist.
Delo vsakega kmetijskega ekonomista se osredotoča na to, kako je mogoče izračune, projekcije in statistične analize ekonomije uporabiti za kmetijstvo in razvoj zemljišč. Ekonomija kot disciplina je osredotočena na upravljanje in alokacijo virov. V kmetijskem okolju so zadevni viri zemljišča, kmetijska oprema in živina ter naravni viri, kot so premog, sladka voda in zemeljski plin. Kmetijski ekonomist sodeluje pri maksimiranju teh virov na način, ki omogoča nadaljnji uspeh in širjenje kmetijskega življenja.
Ekonomija in kmetijstvo se križata na veliko različnih načinov, kmetijska dela, ki vključujejo ekonomijo, pa so podobno široka. Kmetijski ekonomisti delajo na različnih vrstah delovnih mest, za veliko različnih delodajalcev. Nekateri večino svojega dela opravljajo za mizo, berejo poročila, sklepajo o gospodarskih gibanjih ter izvajajo izračune in analize kmetijstva. Drugi lahko delajo na terenu, anketirajo kmete, raziskujejo zemljo in si ogledujejo načrte in rezultate podeželskih in kmečkih skupnosti. Nekateri pišejo analize za poučevanje, drugi pa za zagovarjanje; nekateri sodelujejo z zakonodajnimi organi, nekateri pa lobirajo pri vladah v imenu kmetov.
Kljub razlikam v njihovem delu lahko na koncu celo vrsto strokovnjakov imenujemo »kmetijski ekonomist«. Glede na širino skupnih kmetijskih in gospodarskih vprašanj v kateri koli državi ali skupnosti kmetijski ekonomisti nujno opravljajo celo vrsto kmetijskih del in funkcij. Kljub temu imajo strokovnjaki na tem področju veliko pomembnih skupnih stvari, od usposabljanja do strasti in vsega vmes.