Izvršni direktor banke je eden ključnih upraviteljev finančne institucije. Ti glavni menedžerji skrbijo za vsakodnevno poslovanje, dolgoročno načrtovanje in skladnost z zakonodajo v banki, da zagotovijo, da izpolnjuje potrebe strank in delničarjev. Običajno imajo bančni direktorji več let izkušenj v industriji in imajo lahko visokošolsko izobrazbo, kot je magistrica poslovne administracije (MBA) ali diploma iz računovodstva. Odškodnina se lahko razlikuje glede na finančno institucijo in dolžnosti.
Nekatera ključna vodstvena mesta v banki so odprta za glavnega izvršnega direktorja, glavnega finančnega direktorja in glavnega operativnega direktorja. Glede na strukturo vodstva banke se lahko ohranijo tudi drugi vodstveni položaji, ki pokrivajo vprašanja, kot so skladnost z zakonodajo, komercialne stranke, fizične osebe in upravljanje tveganj. Izvršni direktor banke ima običajno enega ali več pomočnikov, ki pomagajo pri nalogah na delovnem mestu.
Izvršni direktor banke vsakodnevno pregleduje poslovanje banke, ugotavlja težave in pomisleke ter razvija politiko. Vsak izvršni direktor se osredotoča na določeno področje delovanja, kar lahko zahteva nekaj komunikacije z drugimi. Na primer, glavni finančni direktor se pogovarja z oddelki za komercialno in maloprodajno bančništvo, da razpravlja o prihodkih, načinih za povečanje zaslužka in sorodnih temah. Prav tako se lahko izvršni direktor za upravljanje tveganj sestane z glavnim operativnim direktorjem, da se pogovori o načinih za omejitev izpostavljenosti banke tveganju.
Izvršni delavci banke so odgovorni delničarjem, če se z banko trguje javno. Običajno imajo redne sestanke, da razpravljajo in določajo politiko, razvijajo predloge produktov in izboljšajo kakovost produktov in storitev v banki. V letnem poročilu lahko izvršni direktor banke razpravlja o dosežkih banke v preteklem letu, ponudi projekcije prihodnje uspešnosti in zagotovi kontekst za finančna razkritja. Na primer, če banka doživi padec prihodkov, bi vodstveni delavci morda želeli delničarjem zagotoviti, da je to posledica velike naložbe ali druge dejavnosti, ki je namenjena banki na dolgi rok.
V kriznih situacijah je lahko izvršni direktor banke pozvan, da reši krizo in vzdržuje javno komunikacijo, da bi ljudi pomiril o situaciji. To lahko vključuje srečanje z osebjem v banki, da se pogovorijo o tem, kaj se dogaja in kako to rešiti, ter organiziranje tiskovne konference za razpravo o dogodku. Banke so še posebej občutljive na paniko in morajo skrbno ravnati z odnosi z javnostmi, da se izognejo situacijam, kot so množični dvigi zaskrbljenih strank.