Izpraševalec za zaslišanje običajno dela za vladno organizacijo ter predseduje in sprejema odločitve v sodnih zadevah, pogosto upravne narave. Slušne preizkuševalce lahko najdemo v skoraj vseh jurisdikcijah, od vlad majhnih mest do nacionalnih in mednarodnih vladnih organizacij. Zahtevane kvalifikacije se lahko gibljejo od dodiplomskega študija prava do odvetnika, odvisno od potreb organizacije. Izpraševalec za zaslišanje bo v okviru svojih nalog izvajal preiskave, tehtal dokaze, izvajal pravne raziskave in pojasnil razloge za svoje odločitve. Poleg tega delovno mesto lahko vključuje nadzorne odgovornosti, analizo pravnih aktov in je pozvano k dajanju priporočil za spremembe veljavne zakonodaje.
V prvi vrsti je preizkuševalec zaslišanja odgovoren za zaščito pravilnega postopka vseh vpletenih strank med postopkom. To vključuje varovanje zaupnosti, ohranjanje dokazov ter pošteno in učinkovito uporabo pravnih predpisov za vse udeležence, hkrati pa se vzdrži sodelovanja na zaslišanjih, kjer bi lahko imel osebni interes ali interes. Poleg tega se od izpraševalca za zaslišanje pogosto pričakuje, da ravna v skladu z vsemi pravnimi predpisi, ki jih uporabi na upravnem zaslišanju. Pri vseh dejanjih, v katera je vključen izpraševalec, se pričakuje etično izkazovanje tako poklicno kot osebno. Kot del zagotavljanja pravilnega postopka je izpraševalec odgovoren tudi za obveščanje vseh vpletenih strani o njihovih pravicah in odgovornostih v zvezi s postopkom zaslišanja.
Čeprav se dolžnosti lahko precej razlikujejo glede na vrsto organizacije, ki jo zastopa zaslišajoči preizkuševalec, so številne naloge precej podobne, izvajajo se le v skladu s pravnimi statuti, ki so v njegovi pristojnosti. Na primer, izpraševalec za prometne zaslišanja lahko vodi upravne zaslišanja v zvezi s prometnimi prekrški, medtem ko lahko izpraševalec za človekove pravice obravnava zapletene primere na mednarodni ravni v več jurisdikcijah. Čeprav se kvalifikacije za delovno mesto lahko zelo razlikujejo, so v večini primerov običajno potrebne izkušnje s pravnimi predpisi, ki se uporabljajo na delovnem mestu.
Pri večini zaslišanj, ki jih vodi izpraševalec za zaslišanje, se odločitve ne sprejemajo na samem zaslišanju. Običajni potek postopka vključuje poslušanje pričevanja, preučitev razpoložljivih dokazov in spremljanje vseh potrebnih preiskav v zvezi z obravnavano zadevo. Po zaključku bo preizkuševalec obravnaval primer, izvedel vse potrebne pravne raziskave in po potrebi prišel do sklepa ali priporočila. Sklep ali priporočila bo zapisal v pisno poročilo, v katerem bo navedel vsa povezana dejstva, ugotovitve in veljavne zakonske predpise.