Inštruktorji pisanja učijo osnov pisanja, vključno s slovničnimi veščinami, strukturo stavkov in sestavo. Vrste pisanja, ki se poučujejo, vključujejo ustvarjalno, tehnično ali poslovno pisanje. Učencem pomagajo pri izražanju idej, opozarjajo na težave in oblikujejo vaje za razvijanje veščin in konceptov pisanja. Inštruktor pisanja je lahko učitelj v osnovni, srednji šoli ali na fakulteti ali dela v posebnem izobraževanju z razvojno prizadetimi učenci ali odraslimi učenci.
Inštruktor kreativnega pisanja se osredotoča na nenovinarsko pisanje. V tečajih, namenjenih splošnemu pregledu, bo inštruktor razpravljal o toku pripovedi, razvoju likov ter uporabi metafor in analogij. Intenzivnejši tečaji, ki se osredotočajo na pisanje romanov, poezijo ali kratke zgodbe, pomagajo študentom, da se naučijo svojih oblik in kako ustvariti dokončano delo. Inštruktor lahko vključi enoto o tem, kako tržiti svoje delo. Ustvarjalni inštruktorji imajo tudi delavnice in so pogosto tudi sami izdani pisci.
Inštruktor tehničnega pisanja študentom pokaže, kako pripraviti dokumente, ki bralcem obveščajo o določeni temi ali jih poučujejo o procesu. Priročniki za usposabljanje za podjetja, navodila za programsko ali strojno opremo in znanstvena poročila so primeri tehničnega pisanja. Pravno pisanje je specializirano tehnično pisanje, ki od inštruktorjev zahteva poučevanje analitičnih veščin in prepričljivega jezika. Dober inštruktor tehničnega pisanja bo študentom lahko pokazal, kako pravilno citirati svoje vire.
Inštruktor poslovnega pisanja vodi lekcije o jasnih in ustreznih poslovnih komunikacijah. Ljudje v podjetju morajo znati pisati beležke, zahtevke, pisma, poročila, e-pošto in predloge. Inštruktor lahko sestavi učni načrt na podlagi dokumentov za iskanje zaposlitve, kot so življenjepisi in spremna pisma. Tržni dokumenti in pisanje kopij so bolj specifične veščine in jih bo verjetno poučeval strokovni inštruktor.
Delovna mesta inštruktorjev pisanja obstajajo na vseh ravneh izobraževanja od osnovnega do univerzitetnega. Samozaposleni inštruktorji, kot so mentorji in pisni trenerji, lahko pomagajo študentom s težavami pri izdelavi esejev in prispevkov ali pomagajo avtorjem pri romanu. Za poučevanje v izobraževalnih okoljih je običajno potrebna magistrska ali doktorska diploma, bodisi v šoli ali prek zasebnega podjetja.
Močne slovnične sposobnosti, uredniške spretnosti in ljubezen do besed ter njihovega sestavljanja so prednost za položaj. Inštruktor pravnega ali znanstvenega pisanja bi moral biti seznanjen z žargonom tega področja, pa tudi z zahtevami za dokumente, kot so pravne povzetke in raziskovalne naloge. Inštruktorji lahko najdejo zasebne študente ali delajo za programe opismenjevanja ali učne centre.