Glavni upravni uradnik je položaj višjega vodstva ali izvršne ravni v družbi. Ljudje na tem položaju pogosto tesno sodelujejo z ali kot glavni operativni direktor, ki je odgovoren za nadzor vsakodnevnega delovanja organizacije. Odgovornosti za ta položaj so lahko široke, vključno z nadzorom nad financami, trženjem ali prodajo, človeškimi viri, tehnologijo in drugimi vodstvenimi funkcijami. Ker je ta položaj na ravni izvršnega vodstva, ima organizacijska struktura pogosto številna neposredna poročila pod položajem.
Večina vodstvenih položajev ustvarja politike in dela za izboljšanje korporativnega upravljanja organizacije. Naloge in dejavnosti pogosto vključujejo tajne podatke ali podatke, specifične za podjetje, ki jih drugi posamezniki – tako znotraj kot zunaj podjetja – niso zaupni. Glavni upravni direktor je odgovoren za obveščanje glavnega izvršnega direktorja in vodje finančnih ponudb o dogajanju v podjetju. S temi drugimi posamezniki bo upravni uradnik usmerjal poslovanje podjetja z izbiro delujočih panog, ustvarjanjem novih produktnih oddelkov ali mešanic, ustvarjanjem marketinških akcij in sprejemanjem korektivnih ukrepov za notranje in zunanje težave.
Tri skupne in krovne naloge glavnega upravnega uradnika so načrtovanje, usmerjanje in nadzor virov podjetja. Dejavnosti načrtovanja so tiste, ki gledajo na prihodnje spremembe v poslovnem okolju in kako bodo te spremembe vplivale na podjetje. Upravni uradnik bo tesno sodeloval s finančnim oddelkom, da bi zagotovil, da ima podjetje potrebno financiranje za večje operativne spremembe, na primer zadolženo ali lastniško financiranje ali razpoložljivi kapital za te spremembe.
Usmerjevalne dejavnosti vključujejo posebne naloge za premikanje virov po celotni organizaciji za doseganje vnaprej določenih ciljev. Glavni upravni uradnik pogosto razdeli velike cilje na manjše, bolj obvladljive projekte. To ustvarja okolje, v katerem je lažje usmerjati vire, in ustvarja tudi postopno okolje, kjer bo podjetje usmerjalo več sredstev na en projekt hkrati. S tem preprečimo prekomerno širjenje sredstev podjetja in izgubo dohodka pri posameznih projektih.
Kontroling vključuje naloge ali dejavnosti, pri katerih glavni upravni uradnik meri uspešnost projektov in poslovanja svojega podjetja. Meritve uspešnosti so bodisi finančne bodisi operativne, na primer merjenje donosnosti lastniškega kapitala ali proizvodnje zaposlenih. Te nadzorne dejavnosti – če se izvajajo pogosto in zgodaj v življenjskem ciklu projekta – pomagajo administrativnemu uradniku, da spremeni poslovanje podjetja, preden stvari uidejo izpod nadzora in resno vplivajo na končni rezultat podjetja.