Glavni sodnik je znan tudi kot glavni sodnik ali predsedujoči sodnik. On ali ona ima najvišji čin, kadar je na sodišču več sodnikov. To vlogo ima najvišje sodišče v državi, ki se lahko imenuje vrhovno ali višje sodišče. Odgovornosti glavnega sodnika vključujejo: obravnavanje zapletenih zadev in pravnih argumentov, razpravo o zadevi z drugimi sodniki in pisanje končne odločitve.
Ta položaj je rezultat vzorne odvetniške in sodniške kariere. Zaradi omejenega števila sodišč z več sodniki je na voljo zelo malo mest za vrhovne sodnike. Položaj glavnega sodnika se lahko izmenjuje med različnimi sodniki ali pa je imenovan za nedoločen čas. Politike glede imenovanja glavnega sodnika so običajno dobro opredeljene, postopek pa zaključi agencija, pristojna za imenovanje sodnikov na sodišča.
Glavna naloga glavnega sodnika je obravnavanje zapletenih zadev. Primeri, ki pridejo na to raven sodišča, običajno predstavljajo družbena vprašanja, morebitne sodne napake in vladne politike. Na tej ravni so sodniki odgovorni za branje vseh sodnih spisov, povezanih s primerom, vključno z argumenti, predloženimi drugim sodnikom. Poleg tega branja ozadja mora sodnik prebrati argumente v zvezi s primarnim vprašanjem, o katerem mora odločati.
Po pregledu dokumentacije in poslušanju argumentov, ki so jih predstavili odvetniki, se sodniki sestanejo in zadeve podrobno pregledajo. Glavni sodnik je odgovoren za vodenje razprave z drugimi sodniki, zagotavljanje strukture sestankov in zagotavljanje vseh ustreznih raziskav. Podrobnosti primera so argumentirane, postopek glasovanja pa vodi glavni sodnik.
Ko je dosežen konsenz, je glavni sodnik odgovoren za pisanje končne odločitve. Ta izjava je izdana v imenu vseh sodnikov na sodišču. Vsebuje podrobnosti o glasovih za in proti predlogu ter o pravni podlagi za odločitev. Ta postopek je precej dolgotrajen in se pogosto izda pet do sedem mesecev po predložitvi argumentov.
Poleg teh zakonskih dolžnosti je lahko glavni sodnik povabljen za javne nastope ali vodenje seminarjev o pravu. Mnogi glavni sodniki pišejo akademske knjige ali članke v revijah o podrobnostih zakona in njegovem vplivu na širšo družbo. Ti prispevki niso del uradnega opisa delovnega mesta, ampak so običajen način, da imajo sodniki širši vpliv na družbo in pravni sistem.