Za glasbene knjižničarje bi lahko rekli, da sistematizirajo svojo strast do glasbe. Poleg te osnovne posplošitve pa se lahko naloge glasbenega knjižničarja zelo razlikujejo in jih narekuje vrsta ustanove, v kateri knjižničar dela. Nekateri najpogostejši delodajalci glasbenih knjižničarjev vključujejo javne in akademske knjižnice ter v manjši meri glasbene založbe, glasbene konservatorije in medijske hiše, kot so televizijske ali radijske postaje.
Glasbeni knjižničar v javni ali akademski knjižnici lahko veliko svojega časa posveti organiziranju glasbene zbirke institucije, ki lahko vključuje predmete, kot so knjige, rokopisi ter avdio in video posnetki. Poleg tega lahko išče nova gradiva za izboljšanje obstoječih zbirk in pomaga obiskovalcem knjižnic pri iskanju in učinkoviti uporabi gradiva zbirke. Zlasti v primeru akademskih institucij lahko glasbeni knjižničar vodi predavanja ali seminarje o temah, kot sta katalogizacija glasbe ali hramba rokopisov, lahko pa tudi izvaja in objavlja izvirne raziskave na področju glasbe.
Vendar pa glasbena knjižnica nikakor ni omejena na tradicionalne knjižnične nastavitve. Založniki glasbe včasih zaposlujejo glasbene knjižničarje za urejanje gradiva za objavo in katalogiziranje arhivskega gradiva. Glasbeni knjižničar na konservatoriju je lahko odgovoren za nakup ali izposojo not, potrebnih za študentske nastope. Radijske in televizijske postaje se pogosto zanašajo na glasbenega knjižničarja, da ustvarijo zbirko glasbe, ki jo je mogoče uporabiti za izboljšanje programiranja, producenti pa lahko sodelujejo s svojim knjižničarjem, da izberejo glasbo, ki ustreza njihovim programskim potrebam. Odvisno od narave postaje se lahko od rezidenčnega glasbenega knjižničarja zahteva tudi pridobitev posnetih izvedb za predvajanje v celoti.
Očitno je, da tovrstno bibliotekarstvo zahteva poglobljeno znanje s področja glasbe. Tako imajo številni glasbeni knjižničarji diplomo na področjih, kot je muzikologija, dopolnjena s predmeti na drugih področjih humanistike, kar jim omogoča razumevanje načinov, na katere se glasba prilega širšemu kontekstu umetnosti. Pogosto imajo izkušnje iz prve roke kot glasbeni izvajalci. Knjižnice vse pogosteje zaposlujejo samo kandidate z višjimi kvalifikacijami; zato imajo številni glasbeni knjižničarji tudi diplome magistra bibliotekarstva.
Združenje glasbenih knjižnic (MLA) je bilo ustanovljeno leta 1931 z namenom zagotavljanja kariernih informacij in podpore glasbenim knjižničarjem. Poleg tega MLA organizira različne delavnice, ki glasbenim knjižničarjem omogočajo stik z vrstniki iz drugih institucij. Ljudje, ki iščejo informacije o usposabljanju glasbenih bibliotekarjev in možnostih zaposlitve, se lahko za pomoč obrnejo na MLA.