Geoznanstvenik izvaja obsežne terenske in laboratorijske raziskave, da bi spoznal različne procese in pojave, ki se pojavljajo na zemlji in znotraj nje. Lahko se specializira za številna različna področja geologije in geofizike. Geoznanstvenik lahko preuči kamnine, usedline ali fosile z določenega območja ali preuči geološko naravo vulkanov, ledenikov, oceanov in drugih edinstvenih fizičnih značilnosti. Številni strokovnjaki izvajajo obsežne raziskave naravnih sil in procesov, ki oblikujejo zemljo. Geoznanstveniki lahko delajo za univerze, zasebne raziskovalne laboratorije, naftna podjetja, inženirska podjetja, vladne agencije ali neprofitne okoljske organizacije.
Raziskovalni geoznanstveniki običajno preživijo veliko časa na terenu, opazujejo in zbirajo vzorce mineralov in sedimentov za laboratorijske analize. Geofiziki pogosto uporabljajo specializirano terensko opremo za napovedovanje in merjenje količine magnetizma ali seizmične aktivnosti na območju. Strokovnjaki za geokemijo analizirajo kemično vsebnost vzorcev kamnin, da ugotovijo prisotnost določenih elementov ali nenaravnih onesnaževal. Znanstveniki, znani kot stratigrafi, preučujejo plasti kamnin, da bi ugotovili starost, strukturo in spremembe same zemlje. Paleontologi so specializirani za zbiranje in preučevanje fosilnih ostankov, ki razkrivajo dejstva o evoluciji in zemeljskem okolju v preteklosti.
Poklicni geoznanstvenik je lahko odgovoren za raziskovanje kopnega ali morskega dna, da bi ugotovil njihovo strukturo in vsebino. Inženirski geologi na primer pregledajo potencialna gradbišča, da potrdijo njihovo stabilnost. Naftni geologi poskušajo natančno določiti lokacijo zalog surove nafte za prihodnje vrtanje. Oceanografi spremljajo oceanske plime, usedline in širjenje morskega dna, da bi spoznali njihove vzroke in učinke.
Številni strokovnjaki delajo za vladne agencije in neprofitne organizacije ter spodbujajo prizadevanja za ohranjanje in izobraževanje. Geoznanstvenik lahko raziskuje učinke globalnega segrevanja, vremenskih vplivov in človekove dejavnosti na določenem območju ter dela za zaščito pred nadaljnjo škodo. Lahko se aktivno vključi v prizadevanja za čiščenje, ima govore in seminarje o pomenu ohranjanja ali objavlja članke in knjige na to temo.
Če želite postati geoznanstvenik v kateri koli specialnosti, mora oseba običajno imeti vsaj magisterij. Mnogi delodajalci raje zaposlujejo posameznike z doktoratom na določenih podpodročjih geologije ali geofizike. Večina novih znanstvenikov prevzame štipendije po diplomi, kjer pridobijo znanje iz prve roke o različnih raziskovalnih tehnikah, ko delajo skupaj z izkušenimi strokovnjaki. Po obdobju enega do dveh let se lahko znanstveniku dovoli, da začne izvajati neodvisne raziskave. Nekatere države, države in delodajalci zahtevajo, da geoznanstveniki opravijo licenčne izpite, če se bodo ukvarjali z inženirsko in arhitekturno geologijo.