Generalni nadzornik je vodja urada za odgovornost vlade (GAO) v Združenih državah. GAO se pogosto imenuje nadzornik zvezne vlade, ker je odgovoren za spremljanje porabe sredstev in za javno odgovornost vlade za svoje finančne dejavnosti. Podobna delovna mesta so v drugih vladah, ki uporabljajo agencije, podobne GAO, za nadzor nad vladnimi dejavnostmi v interesu odgovornosti in preglednosti.
GAO obstaja že od leta 1921, ko je zakonodajalec ugotovil, da je takšna agencija potrebna za učinkovito in uspešno delovanje vlade. Po zakonu generalnega nadzornika imenuje predsednik Združenih držav za 15-letni mandat. Če mora generalni kontrolor zapustiti pisarno, on ali on imenuje vršilca dolžnosti nadzornika, ki bo vstopil, tako da GAO ne bo brez vodje.
Ena od odgovornosti generalnega nadzornika je pričanje pred zakonodajo o zadevah, ki se nanašajo na vladno porabo. Zakonodajalec lahko zahteva, da se kontrolor udeleži zaslišanj, ali pa kontrolor lahko navede, da ima poročilo, ki ga je treba vložiti pri kongresu. Poleg tega generalni nadzornik zagotavlja pisne revizije državne porabe, ki jih posreduje predsedniku, kongresu in drugim ključnim članom vlade.
Urad vlade za odgovornost vodi obsežno evidenco in ima revizijska pooblastila, ki mu omogočajo, da razišče, če meni, da so določene finančne operacije neučinkovite ali sumljive. GAO lahko zavrne podpis poročil, za katera meni, da so nepopolna ali netočna. Pomanjkanje odobritve generalnega nadzornika in GAO lahko pomeni, da obstaja razlog za domnevo, da agencija, dejavnost ali dokument niso tako pregledni in točni, kot bi morali biti.
Če želite postati generalni nadzornik, mora biti nekdo poleg zelo izkušenih tudi politično zanesljiv. Mnogi imajo diplomo iz računovodstva, ekonomije in sorodnih področij poleg dolgoletnih izkušenj dela v Uradu za odgovornost vlade na različnih položajih. Ker se generalnemu nadzorniku zaupajo zelo občutljive informacije, tudi ne sme predstavljati varnostnega tveganja ali navzkrižja interesov. Ko je treba imenovati novega generalnega kontrolorja, se sestane kongresni odbor, da pripravi seznam kandidatov, ki se pošlje predsedniku, predsednik pa se vrne z imenom osebe, za katero meni, da bi morala biti imenovana na položaj.