Dramski terapevt združuje tehnike iz dramske umetnosti s psihoterapijo, da pomaga strankam doseči terapevtske cilje. Dramska terapija sega v sredino 20. stoletja in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo ustanovljenih več strokovnih organizacij, ki spodbujajo vzrok dramske terapije. Ljudje, ki jih zanima kariera dramskih terapevtov, se lahko usposabljajo na več šolah in univerzah, lahko pa imajo tudi priložnost sodelovati z dramskimi terapevti, da bi vadili svoje veščine.
Veliko različnih tehnik gledališke umetnosti je mogoče vključiti v seanse dramske terapije. Ti vključujejo dejavnosti po scenariju, improvizacijo, igre vlog, lutkarstvo, pantomimo, maske ali celo delo pri oblikovanju in uprizoritvi scene. Dramski terapevt oceni potrebe posamezne stranke, da ugotovi, katere tehnike bi bile najustreznejše in kako jih uporabiti.
Včasih lahko dramski terapevt dela s skupino. Skupinska terapija je pogosto del programov zdravljenja v ustanovah, kot so bolnišnice, zapori in ustanove za duševno zdravje. Ljudje, ki niso institucionalizirani, imajo lahko tudi koristi od skupinske terapije in jih lahko zdravniki in terapevti priporočajo v takšne programe. Pri skupinski terapiji dramski terapevt olajša preboje, pomaga ljudem prebroditi travme, gradi zaupanje med člani skupine in spodbuja vse člane skupine k sodelovanju, da lahko izkusijo osebno rast.
Dramski terapevti lahko delajo tudi z manjšimi skupinami, kot so družine ali pari. Včasih lahko po travmatičnem dogodku pokličejo dramskega terapevta na lokacijo, kot je učilnica ali pisarna, da pomaga ljudem predelati travmo. Dramski terapevt lahko pomaga članom skupine, da se ponovno počutijo bolj udobno in nudi osredotočeno, usmerjeno terapijo, ki obravnava travmo, ki so jo člani skupine doživeli skupaj.
Možno je tudi sodelovanje z dramskim terapevtom na osnovi ena na ena. Nekaterim pacientom koristi uporaba drame kot metode izražanja in lahko ugotovijo, da lahko lažje dosežejo terapevtske cilje s pomočjo dramskega terapevta. Tudi v okviru dramske terapije obstaja veliko pristopov k zdravljenju, zato bodo ljudje, ki se počutijo razočarani zaradi pomanjkanja napredovanja pri enem terapevtu, morda želeli razmisliti o pristopu k drugemu terapevtu, da bi ugotovili, ali bi bil nov pristop učinkovitejši. Pomembno je tudi spoznati, da dramska terapija ni za vsakogar, in če dramski terapevt meni, da bi lahko bolniku bolje služil drugačen terapevtski pristop, lahko da priporočila za druge izvajalce, ki bi se lahko bolje ujemali.