Direktor za komunikacije nadzoruje pretok informacij znotraj korporacije, neprofitne organizacije, vladne agencije ali drugega subjekta. Ljudje na tem položaju razvijajo in izvajajo strategije in načrte za sporočanje sporočila podjetja. Svetujejo najvišjim vodjem organizacije glede odnosov z javnostmi in strategije notranjega komuniciranja. Glavna odgovornost za upravljanje podobe organizacije je na direktorju komunikacij.
Ena večjih vlog direktorja komunikacij je upravljanje odnosov z mediji. On ali ona je glavni predstavnik organizacije. Direktor postavlja vprašanja novinarjev, prireja tiskovne konference in junkete ter piše sporočila za javnost. On ali ona zagotavlja medijsko usposabljanje drugim v organizaciji o pogovoru z novinarji. Direktor si prizadeva graditi dobre odnose z novinarji, da bi pridobil pozitivno publiciteto za svojo organizacijo.
Direktor za komunikacije je poleg odnosov z mediji odgovoren tudi za odnose z vlado in skupnostjo. On ali ona nadzoruje spodbujanje pozitivnih odnosov z vladnimi uradniki in lokalno javnostjo. Nekateri primeri, kaj to lahko vključuje, vključujejo nadzor biroja govornikov, udeležbo na srečanjih lokalne skupnosti in izvajanje programov prostovoljstva, ki podpirajo skupnost.
V številnih organizacijah je komunikacija zaposlenih tudi v pristojnosti direktorja za komunikacije. Načrtovanje sestankov vodstva z zaposlenimi ter pisanje glasil in drugih informativnih materialov so primeri komunikacijske vloge zaposlenih. V nekaterih podjetjih in organizacijah pa imajo to odgovornost kadri.
Direktorji korporativnega komuniciranja pogosto nadzorujejo prizadevanja za tržno komuniciranje. Tržno komuniciranje vključuje razvoj pisnega stranskega gradiva, ki pomaga pri vnašanju novih poslov v podjetje. Tržno zavarovanje vključuje prodajne brošure, bele knjige, študije primerov in drugo.
Da bi bili učinkoviti, morajo ljudje na tem položaju razumeti vse interesne skupine, ki jim služi njihova organizacija. Ostati morajo na tekočem, kaj se o njihovi organizaciji govori v medijih, in se po potrebi zoperstaviti negativni publiciteti. Biti morajo sposobni dobro delovati pod pritiskom, zlasti če pride do izrednih razmer ali krize. Načrtovanje kriznih in izrednih komunikacij je še eno zelo pomembno področje odgovornosti direktorja.
V večji organizaciji ima direktor za komunikacije običajno osebje. Osebje pogosto vključuje vodje in njihovo osebje za vsako od komunikacijskih funkcij. Glede na organizacijo in njeno velikost lahko direktor za komunikacije poroča podpredsedniku za komunikacije ali pa je najvišji komunikator, ki poroča vodji organizacije.
V zasebnem sektorju so »direktor za komunikacije«, »direktor za komunikacije« ali »direktor za odnose z javnostmi« običajni nazivi za osebo v tej vodstveni vlogi. Vlada pogosto uporablja “tiskovnega sekretarja”. V vojski se običajno uporablja izraz “vodja javnih zadev”.