Diagnostični radiolog je zdravnik, ki uporablja različne vrste slik, da bi videl notranjost pacienta in ugotovil naravo bolezni ali poškodbe. Tako kot drugi zdravniki se morajo radiologi dolga leta šolati in nato delati kot rezident in se naučiti, kako zdraviti bolnike. V večini primerov bo zdravnik primarne zdravstvene oskrbe pacienta napotil k diagnostičnemu radiologu, ko bodo potrebne slike.
Obstaja veliko različnih področij, na katerih se lahko specializira diagnostični radiolog. Nekateri se osredotočajo na določene dele telesa, kot so glava in vrat, mišično-skeletni sistem ali prsi. Z osredotočanjem na določen del telesa se lahko radiolog nauči hitro in natančno prepoznati težave. Drugi radiologi so specializirani za pediatrično obsevanje za diagnosticiranje otroških poškodb in bolezni ali sevalno onkologijo, ki diagnosticirajo rakave rasti po telesu.
Za diagnosticiranje bolezni in poškodb diagnostični radiolog uporablja različna orodja. Eno najpogostejših orodij je rentgen, ki je naprava, ki z uporabo radioaktivnih delcev, ki jih pacient delno absorbira, ustvari sliko notranjosti človekovega telesa. Radioaktivne materiale lahko bolniku dajemo tudi intravensko ali peroralno, tako da je mogoče pridobiti in interpretirati druge vrste slik, kot so tiste, posnete z računalniško tomografijo (CT). Čeprav ne uporabljajo radioaktivnih materialov ali postopkov, lahko magnetnoresonančno sliko (MRI) ali ultrazvok razlaga tudi diagnostični radiolog.
Večino časa diagnostični radiolog sodeluje z drugimi zdravniki, da diagnosticira bolnikovo težavo. Bolniki morda ne pridejo v neposreden stik z diagnostičnim radiologom, ker so ljudje, ki posnamejo slike, običajno tehnologi ali medicinske sestre. Ko so slike posnete, gredo k radiologu, ki jih pregleda in o tem poroča primarnemu zdravniku pacienta. Zdravniki nato skupaj pripravijo načrt za nadaljnje preiskave oziroma diagnozo in načrt zdravljenja.
Dolga leta traja, da oseba postane diagnostični radiolog. Strokovno znanje, ki je potrebno za pravilno opravljanje dela, zahteva leta šolanja, tako na dodiplomski kot podiplomski ravni, ter vrsto let zdravstvenega pripravništva in rezidence. S sodelovanjem z izkušenimi zdravniki lahko novi radiologi svoje veščine vadijo na resničnih pacientih, hkrati pa imajo dostop do strokovnega znanja izkušenega zdravnika.