Cerkveni tajnik običajno obravnava vse administrativne zadeve za cerkev, od sprejemanja telefonskih sporočil do oblikovanja biltenov, izdelave kopij in vodenja korespondence. Delo je pogosto veliko več kot le žongliranje s papirologijo in zvonjenje telefonov. Večina sekretarjev mora delovati tudi kot obraz celotne organizacije. Osnovno znanje o cerkvi, njeni strukturi in verovanju je pogosto bistveno, saj je lahko tajnik povabljen, da odgovori na široka vprašanja širokega kroga ljudi.
Posebnosti tega, kar cerkveni tajnik počne, so nujno odvisne od posebnosti zadevne organizacije. Večino časa pa večino dela predstavljajo administrativne naloge. Tajnik običajno vodi cerkveno pisarno. To vključuje vzdrževanje glavnega koledarja, načrtovanje sestankov in znanje, kako doseči vse osebje. On ali ona mora biti dobro seznanjen s programiranjem cerkve in mora znati usmerjati specifična vprašanja javnosti.
Cerkveni tajnik mora biti do določene mere splošen cerkveni vir, tako za kongregante kot za zunanji svet. V notranjosti je odgovoren za povezovanje članov cerkve z pastorji, upravljanje prijav za predavanja in dogodke ter objavljanje in distribucijo objav. To pogosto vključuje upravljanje e-poštnih baz podatkov ter tiskanih letakov in biltenov.
Tajniki morajo predstavljati tudi cerkev in njeno programiranje zunanjemu svetu. Novinci z vprašanji o službah ali dogodkih se običajno ob klicu obrnejo na cerkvenega tajnika kot prvo referenčno točko. Tajnik mora biti sposoben vljudno in pošteno odgovarjati na vprašanja o cerkvi in njeni politiki. Načrtovanje pastoralnega svetovanja, posredovanje dejstev o načrtovanju poroke in pogreba ter odgovarjanje na vprašanja o osnovnih verovanjih cerkve sodijo v opis delovnega mesta cerkvenega tajnika.
V nekaterih cerkvah, zlasti tistih, ki so zelo velike, je lahko cerkveni tajnik dodeljen posameznemu župniku ali duhovniku. Tovrsten cerkveni tajnik je v marsičem podoben osebnemu pomočniku. On ali ona bo vodil župnikov osebni urnik ter bo prejemal in pošiljal korespondenco v župnikovem imenu. Tajnik bo sodeloval z drugimi člani cerkvenega osebja in bo občasno prevzel splošnejše naloge, kot je pomoč pri pripravi tedenskih glasil, vendar večino dneva preživi v službi le enemu posamezniku. Cerkve s to strukturo običajno zaposlujejo več tajnikov: pogosto enega za vsakega člana višjega vodstva in enega ali več, ki sedijo na recepciji in obravnavajo bolj splošne poizvedbe.
Vsi sekretarji morajo običajno sodelovati, da ohranijo doslednost, tako pri dosegu kot pri upravljanju nalog. To velja tako za velike cerkve z več sekretarji kot za majhne cerkve z različnimi administrativnimi pomočniki s krajšim delovnim časom, ki skupaj opravljajo delo. Cerkvena služba je sestavni del večine cerkvenih organizacij, glavna vloga tajnikov pa je zagotoviti, da je ta urad učinkovit, učinkovit in koristen.