Pri izdelavi življenjepisa krajinskega arhitekta mora posameznik vključiti svojo izobrazbo, pripravništvo, licence in certifikate, povezanost z arhitekturnimi organizacijami ali agencijami, delovne izkušnje in veščine. Podobno kot pri drugih življenjepisih bi morali tudi življenjepisi za krajinsko arhitekturo predstavljati informacije na objektiven način, kjer koli je to mogoče. Čeprav ima lahko krajinski arhitekt veliko delovnih izkušenj in izobrazbe, je treba te omejiti na najnovejše ali najbolj relevantne, pri čemer celotna dolžina življenjepisa krajinskega arhitekta ne presega dveh strani.
Vsi življenjepisi naj prikazujejo posameznikovo izobrazbo. Za krajinskega arhitekta to pomeni navedbo ustanove, na kateri je diplomiral ali magistriral iz krajinske arhitekture ali sorodnega področja, saj so to minimalne izobrazbene zahteve, potrebne za vstop na področje. Institucije, navedene v življenjepisu, bi morale biti akreditirane pri večji organizaciji krajinske arhitekture ali drugi agenciji v pristojnosti posameznika. V Združenih državah Amerike, na primer, akreditacijski odbor za krajinsko arhitekturo Ameriškega združenja krajinskih arhitektov akreditira programe.
V razdelek o izobraževanju v življenjepisu krajinskega arhitekta mora biti povzetek katerega koli študija nadzorovanega dela, ki ga je posameznik opravil. Primeri takšnega dela so pripravništvo. Nekateri programi ponujajo možnost pripravništva v okviru svojih učnih načrtov, v nekaterih jurisdikcijah pa so za pridobitev licence potrebne kar štiri leta nadzorovanih delovnih izkušenj. Prikaz teh praks delodajalcem dokazuje, da je kandidat znal uporabiti svoje znanje krajinske arhitekture v praktičnem okolju.
Krajinski arhitekt mora v svoj življenjepis krajinskega arhitekta vključiti tudi vse licence ali certifikate, ki jih ima. Ti kažejo, da je kandidat izpolnjeval minimalne standarde za industrijo in je seznanjen z veljavnim zakonom o krajinski arhitekturi ter posebnostmi tal, vode, podnebja in rastlin v regiji.
Drugi elementi, ki jih je treba navesti v življenjepisu krajinskega arhitekta, če je mogoče, so pripadnost kandidata. Arhitekt lahko na primer pokaže, da je povezan z Ameriškim inštitutom za arhitekte. Te organizacije, podobno kot agencije za potrjevanje in licenciranje, vzdržujejo standarde krajinske arhitekture, zagotavljajo informacije na terenu in včasih povezujejo delodajalce z arhitekti, ki so pripravljeni delati. Navedba teh povezav kaže, da kandidat resno želi biti profesionalen na tem področju.
Delovne izkušnje bi morale predstavljati pomemben del posameznikovega življenjepisa krajinske arhitekture. V tem razdelku mora kandidat prikazati svoje zadnje delodajalce ali stranke, datume zaposlitve in obseg svojih odgovornosti za posamezno delovno mesto. Vsaka dolžnost mora biti navedena za zaporedno točko, vsaka dolžnost pa se mora začeti z glagolom, ki jasno pokaže, kaj je kandidat naredil ali naredil. Uspehe in dosežke je treba kvantificirati, da bi kandidata ločili, na primer »Reorganiziran krajinski načrt z zmanjšanjem stroškov za 25 odstotkov«.
Delodajalci želijo videti tudi veščine, ki jih ima krajinski arhitekt. Ti lahko vključujejo elemente, kot so načrtovanje, analiza lokacije in terena, priprava ocene stroškov, nadzor ekipe, uporaba računalniško podprtega oblikovanja (CAD) ali geografskih informacijskih sistemov (GIS) in branje načrtov krajine. Kandidati na višji ravni bi morali biti sposobni pokazati bolj napredne ali specifične veščine kot kandidati na začetni ravni.