Zdravniki priporočajo, da se bolniki takoj po kateterizaciji srca vzdržijo zmerne do težke telesne dejavnosti. Medtem ko lahko bolniki nadaljujejo z večino običajnih dejavnosti približno 48 ur po posegu, strokovnjaki svetujejo, da se vse telesne dejavnosti nadaljujejo po dveh tednih počitka. Glede na metodo in vrsto barvila, uporabljenega med posegom, bodo morali bolniki nekaj dni po srčni kateterizaciji piti veliko tekočine. Bolniki morajo prav tako zelo paziti, da zmanjšajo pritisk na območje vstavitve katetra, dokler se rana popolnoma ne zaceli. Posamezniki, ki so bili podvrženi koronarni kateterizaciji, morajo poročati o kakršnem koli nelagodju, ki ga čutijo v prsih, zlasti če so bili pred tem podvrženi operaciji srca ali imajo v preteklosti srčne bolezni.
Zaradi občutljive narave posega bolnikom svetujemo, naj se po kateterizaciji srca izogibajo nepotrebnemu fizičnemu obremenitvi. Na splošno naj se bolniki približno 48 ur po posegu izogibajo vožnji, dvigovanju in plezanju po stopnicah. Bolniki se morajo izogibati tudi upogibanju v pasu, saj lahko povzroči zaplete, ki nastanejo zaradi premikov krvnega tlaka. Bolniki naj se tudi izogibajo potapljanju telesa v vodo približno dva tedna po kateterizaciji srca, da se izognejo nadaljnjim poškodbam rane; posamezniki, ki so bili sveži po koronarni kateterizaciji, se ne smejo kopati v kadi in plavati.
Zdravniki običajno svetujejo svojim bolnikom, naj povečajo vnos tekočine za 24 do 72 ur po srčni kateterizaciji. To omogoča pacientovim telesom, da izperejo barvilo, uporabljeno za postopek. Te smernice pa lahko odsvetujemo, odvisno od bolnikovega fizičnega stanja in vrste uporabljenega barvila.
Bolniki morajo paziti, da ne bodo nepotrebno obremenili predela, skozi katerega je bil vstavljen kateter. Mesto srčne kateterizacije je treba očistiti, da preprečimo okužbo, vendar na način, ki ne pritiska na rano. Praviloma naj bolniki predel narahlo potrkajo, namesto da ga drgnejo. Poleg tega naj bolniki položijo roko na območje vstavljanja pred kašljanjem, smehom ali kakršnim koli vedenjem, ki vključuje trebušni pritisk, da bi preprečili obremenitev rane.
Strokovnjaki svetujejo, tako kot pri vseh posegih, ki vključujejo srce, da bolniki poročajo o kakršnih koli nenavadnih občutkih, ki bi jih lahko doživeli po srčni kateterizaciji. Čeprav sta lahko po posegu pogosta rahla omotica in slabost, sta lahko znak zapletov, če se izkažeta za vztrajno. Bolniki morajo tudi svojim zdravnikom povedati o vseh bolečinah v prsnem košu ali nepojasnjeni utrujenosti, ki jih občutijo po srčni kateterizaciji.